V Mestnem muzeju Ljubljana so danes predstavili rezultate analize prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj nekdanje tovarne Rog v Center sodobnih umetnosti. Z analizo so želeli ugotoviti, kako bi vizualne umetnosti, arhitektura in oblikovanje, sodile v tak center. Analiza je pokazal,da te vsebine potrebujejo osrednje mesto za produkcijo in predstavitev, saj ga v Ljubljani ni.

Druga priložnost v petih evropskih mestih
S predstavitvijo analize so po besedah Uroša Grilca, načelnika oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini, odprli javno razpravo, ki bo trajala do 2. marca. Kot je poudaril Grilc, Center sodobnih umetnosti Rog nastaja kot arhitekturna, urbanistična in vsebinska celota. Z predstavljeno analizo in odprto razpravo pa želijo bolj natančno opredeliti izhodišča o tem, kakšna bo programska zasnova nastajajočega centra.

Alja Brglez, direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo, ki je analizo izvedel, je pojasnila, da je center Rog prelomen projekt v slovenskem prostoru, saj vzpostavlja nekatere nove prakse, kot so široka vabljenost vseh vključenih, vključenost v mednarodno mrežo projektov že od začetka ter odločitev za javno-zasebno partnerstvo. Tudi pri sami odločitvi za lokacijo za nekdanjo tovarno Rog po njenih besedah skorajda ni najti šibke točke, saj naj bi taka rešitev Ljubljani prinesla celovito arhitekturno-urbanistično rešitev.

Analiza je del evropskega projekta Second Chance, katerega partnerja za Ljubljano sta Mestna občina Ljubljana ter Muzej in galerije mesta Ljubljana. Meta Štular, vodja projekta v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana je pojasnila, da gre za evropski projekt, ki povezuje pet mest: Ljubljano, Nürnberg, Leipzig, Benetke in Krakow. Vsa ta mesta se soočajo s podobnimi izzivi - obnovo nekdanjih industrijskih objektov, ki jih želijo oživiti s kulturnimi vsebinami.

Tržna osnova centra?
Vodja projekta prenove tovarne Rog in vodja projekta Second Chance na ljubljanski mestni občini Jerneja Batič je opomnila, da je nekdanja tovarna Rog objekt kulturne dediščine, ki je izjemen tako po arhitekturni plati kot po svoji prostorski razsežnosti. Mestna občina Ljubljana ga je kupila leta 2002, intenzivneje se na oddelku za kulturo z njim ukvarjajo od leta 2007.

V štirih letih so nastali vsi potrebni dokumenti, izveden je bil tudi arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal biro MX_SI iz Barcelone. Projekt je bil po besedah Batičeve izbran, ker je najbolj ohranjal staro poslopje tovarne in na najmanj nasilen način dodajal nove prostore. Sicer pa je bil na natečaju poudarek na čim večji razstavni dvorani in produkcijskih prostorih za vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje. Center sodobne umetnosti Rog so si namreč zamislili kot odprt prostor produkcije, predstavitve in izmenjav.

Dekan Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je menil, da bi lahko novi center prostore kreativnih delavnic ponujal tudi na tržni osnovi. Dvome pa je izrazil Vladimir Pezdirc, predstojnik oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje na ALUO, ki ni prepričan, če Ljubljana res potrebuje tako veliko razstavišče, kot je predvideno v sklopu centra Rog. Določena razstavišča namreč delujejo z manj kot 30-odstotno zmogljivostjo.

Povezava do celotnega besedila analize v PDF dokumentu.