V Narodnem muzeju Slovenije so dopoldne predstavili okoli 3600 let staro bronasto bodalo z Iga, ki je bilo leta 1985 ukradeno iz muzeja in so ga šele prejšnji teden dobili nazaj. Bodalo je Interpol leta 2015 izsledil na dražbi v Londonu in o načrtovani prodaji obvestil slovensko policijo. Ker je postopek pregona zastaral, je bilo bodalo v Slovenijo vrnjeno po diplomatski poti.

44 predmetov še manjka
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik je izrazila veselje, da je bilo bodalo z Iga vrnjeno muzeju. Kot je povedala, je bilo leta 1985 iz muzeja ukradenih 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, tudi pričujoče bodalo. Večina je bila v lasti narodnega muzeja, pet pa jih je bilo iz Pokrajinskega muzeja Maribor.

Poudarila je, da je bila za to, da so bodalo z Iga po toliko letih lahko dobili nazaj, poleg izjemnega trdega dela vseh sodelujočih institucij tudi zelo pomembna skrbna dokumentacija, s katero so lahko dokazali, da gre za predmet iz njihovega muzeja.

Razstavo že pripravljajo
Muzealci si prizadevajo, da bi bilo bodalo kmalu za ogled dostopno javnosti. "Bodalo se je v muzej vrnilo ravno v času, ko intenzivno pripravljamo novo stalno razstavo o prazgodovinskem obdobju na naših tleh, ki bo na ogled prihodnje leto. Razburljivo zgodbo o njem pa želimo obiskovalcem približati že zdaj, zato bomo ta posebni predmet in njegovo razgibano pot domov kmalu predstavili tudi na manjši razstavi."

Po besedah kustosa za prazgodovino v muzeju Petra Turka je bilo za prepoznavanje, da gre res za predmet, ki je bil pred 33 leti ukraden iz njihovih zbirk, pomembno tudi to, da je bil že velikokrat objavljen. Opozoril pa je tudi na luknjici na bodalu, ki sta posledica zgodnjih metalurških raziskav v 60. letih minulega stoletja in ki sta bili po njegovih besedah prav tako predmet dokazovanja pri ugotavljanju avtentičnosti bodala in njegove pripadnosti narodnemu muzeju.

Predmet, ki je izkazoval status in prestiž svojega lastnika
Bronasto bodalo po njegovih besedah izhaja iz drugega kolišča pri Igu, ki ga je tedanji kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Dragotin Dežman raziskoval v letih 1876 in 1877. Najdbe iz tega kolišča so datirane v sredino 3. tisočletja pr. n. št., medtem ko je bodalo, skupaj z nekaj drugimi najdbami, za slabo tisočletje mlajše. Bodalo je izjemno tako zaradi odlične ohranjenosti kot tudi zaradi kombinacije klasičnega in okrasja in takih okrasitev, ki jih le redko srečamo.

Kot je povedala višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Uršula Belaj, je bila policija septembra 1985 obveščena o vlomu v Narodni muzej Slovenije. Pozivi v časopisih in ponudba nagrade za kakršne koli informacije takrat niso pripeljale na nobeno sled. V sklopu preiskave je bil podan razpis za iskanje ukradenih predmetov, po pridobitvi vse dokumentacije so bili predmeti vneseni na Interpolov seznam ukradenih umetnin.

Javnost pozabi, a podatkovne zbirke pomnijo
Preko sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje so bili v stalnem stiku z Interpolom in predmete ves čas ohranjali v njihovi zbirki kot ukradene, kar je bilo ključnega pomena. Oktobra 2015 pa so iz Velike Britanije prejeli informacijo, da bo na dražbi v Londonu ponujeno bronasto bodalo; bodalo je kot ukradeno prepoznal Register ukradenih umetnin.

Na njihovo prošnjo je bilo bodalo umaknjeno z dražbe. S pomočjo strokovnega mnenja, ki so ga pripravili v narodnem muzeju, pa so potrdili, da gre bodalo, leta 1985 ukradeno iz omenjenega muzeja. Ker je postopek pregona zastaral, so v januarju 2017 predlagali, da se začne postopek vrnitve po diplomatski poti, je še povedala.

Vrnitev bronastega bodala z Iga je prevzelo ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. Kot je povedal generalni direktor za zadeve EU na ministrstvu za zunanje zadeve David Brozina, je najprej potekala identifikacija bodala, nato je bilo predano slovenskemu veleposlaništvu v Londonu. V Slovenijo so ga prepeljali prejšnji teden.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik je vrnitev bodala v izvorno hišo dokaz, da stroka in institucije znajo sodelovati in stopiti skupaj, ko je to potrebno.

Premetena krinka v obliki vojvodinje Mecklenburg
Bronasto bodalo z Iga je bilo sicer na londonsko dražbo dano kot del zbirke pokojnega britanskega zbiratelja. Ta je bodalo kupil leta 2005 na neki dražbi v New Yorku. Pri obeh prodajah pa so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki, namreč, da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburg, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini, je še povedala direktorica muzeja Barbara Ravnik.

Vojvodinja je na začetku 20. stoletja izkopavala na mnogih slovenskih arheoloških najdiščih, bogato gradivo z njenih izkopavanj pa je zdaj razpršeno po svetu. Pripisovanje predmetov njeni zbirki je sicer primerna krinka za razpečevalce gradiva, ki izhaja iz sumljivih okoliščin. Toda bronasto bodalo z Iga ne izhaja iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, saj je bilo odkrito že tri desetletja pred njenimi raziskavami, in sicer leta 1876 med izkopavanji na drugem Dežmanovem kolišču pri Igu na Ljubljanskem barju. Od takrat je bilo del zbirk in stalne razstave tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko.