Drugo
(7)
Katekizem
Slovenska reformacija s Primožem Trubarjem na čelu je pomenila začetek oziroma je bila temeljna za oblikovanje slovenske zavesti, knjižnega jezika in slovenskega naroda. Foto: BoBo
Jana Kerčmar Džuban
V Sloveniji je 14 evangeličanskih cerkvenih občin. Kot je povedala duhovnica Jana Kerčmar Džuban, ki deluje v več prekmurskih občinah, v njihovi Cerkvi ne poznajo tradicije v podobi dogem in predpisov. Temu, kot opaža, botruje določeno strahospoštovanje katolikov do svoje Cerkve, medtem ko je pri evangeličanskih vernikih tega občutno manj. Foto: Radio Slovenija
Kozma Ahačič
Jezikoslovec Kozma Ahačič pravi, da je reformacija v 16. stoletju v naše dežele prinesla knjižni jezik. Že prej lahko v posamičnih rokopisih zasledimo bogato izročilo slovenskega govorjenega jezika, vendar je vzpostavitev knjižnega jezika v tem kontekstu velik korak naprej. Foto: BoBo
Geza Filo
Po besedah škofa evangeličanske cerkve v Sloveniji Geze Fila so tedanji časi zahtevali preporod. Krščanstvo je stopilo na pot burnih razprav in pomembnih sprememb. Te spremembe so se razvijale skozi stoletja in so naposled za vselej spremenile evropskega človeka. Preobrazile so ga v versko tolerantnega in svobodnega. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Dodaj v

Brez reformacije bi se "ponižno klanjali in služili vsakokratnemu gospodarju"

Spodbuda za razmislek o temeljnih vrednotah slovenstva
31. oktober 2018 ob 11:51
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Ponižno bi se klanjali in služili vsakokratnemu gospodarju ter se skupaj s Katalonci in drugimi narodi brez lastne države bolj ali manj neuspešno borili za svojo suverenost in mednarodno priznanje," Matjaž Gruden, predsednik protestantskega društva Primož Trubar, slikovito opiše stanje, kakršno bi bilo brez reformatorjev, upornikov vseh vrst.

Slovenska reformacija s Primožem Trubarjem na čelu je pomenila začetek oziroma je bila temeljna za oblikovanje slovenske zavesti, knjižnega jezika in slovenskega naroda. Objava prvih slovenskih knjig, prevodi biblijskih besedil in naposled prevod celotne Biblije so postavili slovenski narod nepovratno na zemljevid evropskih narodov, zaradi česar ima reformacija za Slovence poseben pomen.

Od reformacije je sicer minilo že več kot pol tisočletja, vendar je prevetritev družbenih in verskih razmer, ki jo je prinesla v slovenski prostor, pomembna tudi za današnji čas. Trubar in njemu podobni uporniki so rušili ustaljeni socialni in politični red. Dali so nam kulturno in narodno samozavest ter orodje za spremembe in razvoj, še meni predsednik društva Primož Trubar.

Pripadnost jeziku kot pripadnost "vsem Slovencem"
Jezikoslovec Kozma Ahačič pravi, da je reformacija v 16. stoletju v naše dežele prinesla knjižni jezik. Že prej lahko v posamičnih rokopisih zasledimo bogato izročilo slovenskega govorjenega jezika, vendar je vzpostavitev knjižnega jezika v tem kontekstu velik korak naprej. Vzpostavitev slovenskega knjižnega jezika je obenem zahtevala tudi odgovor na vprašanje, komu je ta jezik namenjen v geografskem smislu. Tudi s tem se je začela vzpostavljati zavest, ki jo v današnjem času poimenujemo z besedo narod. Pripadnost jeziku je začela postajati pripadnost "vsem Slovencem".

Po Ahačičevem mnenju je reformacija spodbudila določen del prebivalstva k aktivnemu premišljevanju o vprašanjih vere, kar je še dodatno okrepilo intelektualno življenje v našem prostoru.

V krščanstvu so se odprle burne razprave
Tedanji časi so zahtevali preporod, pa izpostavlja škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Filo. Krščanstvo je stopilo na pot burnih razprav in pomembnih sprememb. Te spremembe so se razvijale čez stoletja in so naposled za vselej spremenile evropskega človeka. Preobrazile so ga v versko tolerantnega in svobodnega. Slovenci smo lahko ponosni na naše može tedanjega časa, ki so spoznali pomen preobrazbe in duha časa in ga znali povezati s potrebami naroda. V središču tega pomembnega dejanja je bila mogočna osebnost Primoža Trubarja, je še dodal škof Filo.

Primerjave Slovenije s Švico ali Finsko
Razmišljanja o dogodkih, kakršna je bila reformacija, pogosto izzivajo spekulacije, kaj bi se zgodilo, če se ne bi zgodilo, kar se je. V našem primeru se ponujajo primerjave na primer s Švico kot nam zemljepisno najbližjo deželo, kjer je prevladala reformacija, ali s Finsko kot deželo, ki je postala in ostala luteranska v razmerah brez državne samostojnosti in tradicije, znotraj oblastno in kulturno dominantnega germanskega sveta. Toda ob vseh podobnostih so preveč očitne tudi razlike v geografskih, etnografskih in zgodovinskih okoliščinah, razmišlja profesor sociologijo religije in primerjalne religiologije Marko Kerševan, sicer tudi sam evangeličan.


"V zamišljeni 'protestantski Sloveniji' bi bilo ne le v veri in etiki med Slovenci in Slovenkami več osebne samostojnosti in odgovornosti, manj sklicevanja se in prelaganja odgovornosti na različne skupnosti in tradicije ter na višje cerkvene in oblastne instance," meni sociolog. Protireformacija je namreč v spopadu z reformacijo po eni strani negovala kolektivno religioznost in po drugi strani sicer spodbujala, a cerkveno strogo nadzorovala individualno vernost in moralo. Ne eno ne drugo ni prispevalo k oblikovanju individualne samozavesti in odgovornosti, še pojasnjuje Kerševan.

Po njegovem mnenju bi hkrati imeli tudi skromnejšo, materialno in oblastno manj ambiciozno Cerkev in manj družbene polariziranosti, "ki so jo v katoliških deželah hranile tudi klerikalno - antiklerikalne napetosti, ko so se povezale z drugimi družbenimi konflikti in vodile do skorajda 'dveh Francij', 'dveh Španij' in 'dveh Slovenij'". Kot zaključi Kerševan, bi ne nazadnje imeli tudi več poklicne etike, "če smo že v slovenski jezik sprejeli in ohranili besedo poklic v protestantskem pojmovanju, kakršnega poznajo po Maxu Webru le protestantski narodi in njihovi jeziki".

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
tomsk1
# 31.10.2018 ob 12:02
Nič manj se sedaj ne klanjamo! NE ZAVAJAT.
Polom
# 31.10.2018 ob 14:22
Najprej vse dobro vsem, ki danes praznujete. Dobrodošli tudi, da popravite moje morebitne zmote v sledečem zapisu.

Ker zahodni svet v svoji ponosni sekularnosti ni vedel, kaj bi z božičem in veliko nočjo, ni pa hotel biti ob praznovanje, je iz njiju naredil vsebinsko prazna dneva zapravljanja. Podobno imam občutek, da se dogaja v Sloveniji z dnem reformacije. S splošno nerazgledanostjo povprečen Slovenec nima pojma o teološki vsebini reformacije. Praznovati pa je pač treba, upor je nekaj, kar nam je privzgojeno kot svetinja, torej bomo dan reformacije praznovali kot dan naše uporniške identitete, ki nas je ohranila do današnjih dni. To bode v oči tudi iz izjav v tem članku.

Ponižno bi se klanjali in služili vsakokratnemu gospodarju ter se skupaj s Katalonci in drugimi narodi brez lastne države bolj ali manj neuspešno borili za svojo suverenost in mednarodno priznanje Kolikor je meni znana zgodovina slovenskega naroda, sta natanko dve stvari, ki sta vezani reformacijo, imeli trajnejši vpliv na slovensko kulturno identiteto: Trubarjev Abecednik, ki je bil prvi poskus dati standardiziran zapis slovenskemu jeziku, in Dalmatinov prevod Biblije, ki je bil še dvesto let v katoliški uporabi neformalen standard slovenskega knjižnega jezika. Z vsem spoštovanjem do slovenskih evangeličanov žal ne najdem drugih očitnih prispevkov naši identiteti in državi. Razlaga pa je preprosta, protireformacijske komisije so jih izgnale iz avstrijskih dežel. Delo na narodnem področju so nadaljevali katoliki, pa ne želim vagati, kdo je dal več, ampak do liberalizacije v 19. stoletju pač drugače skoraj nisi mogel verovati, najpogostejša univerzitetna izobrazba pa je bila teološka.
Obstaja pa še en preprostejši dokaz, kakšen populizem je zgornja navedba, in sicer država Ircev, če že vežemo nesklanjanje glave z reformacijo.

Trubar in njemu podobni uporniki so rušili ustaljeni socialni in politični red. Politični red definitivno, socialni je pa bolj vprašljiv. Je kot "Trubarju podoben upornik" mišljen Müntzer, ki je imel vodilno vlogo v nemški kmečki vojni, ali Luther, ki je upor obsojal? Luthrovo mnenje, kolikor meni znano, je bilo, da je skrb kmetov delo, skrb vladajočih pa vzdrževanje miru. To se mi ne siši tako socialno revolucionarno kot se očitno sliši g. Grudnu.

Krščanstvo je stopilo na pot burnih razprav in pomembnih sprememb. Te spremembe so se razvijale čez stoletja in so naposled za vselej spremenile evropskega človeka. Preobrazile so ga v versko tolerantnega in svobodnega. Drži, v protestantskem svetu hitrejše in radikalnejše spremembe, v katoliškem počasnejše in bolj konzervativne, obveljal je pa na koncu cuius regio eius religio in nobenega protestanta v habsburških dednih deželah in nobenega katolika na Švedskem. Je pa zanimiva verska svoboda na Ogrskem in v Poljsko-Litovski kneževini, kaj je privedlo do nje? Ja ugotovili so, da je pobijat ljudi preveč tvegano, ker se lahko znajdeš na napačni strani meča, izganjat se jih pa ne izplača. Žalostno, ampak pohlep in preračunljivost so prej pripeljali do tolerance, kot razmislek verskih avtoritet.

s Švico kot nam zemljepisno najbližjo deželo, kjer je prevladala reformacija Well, no. Mesta so se odločila, da je za njihov biznis dobro, da so reformirana in manj odvisna od drugih, drugi so rekli, da se jim bolj splača ostat nereformiran in še naprej posojat plačano vojsko po Evropi. Kantoni so se dvakrat stepli, v drugo je tudi Zwingli umrl na bojišču, in pol so se zmenil, da pač vsak kanton živi, kot hoče. Približno. Nekaj več besede naj bi imeli celo katoliki. In te nekaj več besede jim je uspel obranit tam v sredo 18. stoletja. Tako da a) težko govorimo o neki jasni in očitni prevladi reformacije in b) glede na to, da so se trgovska mesta odločila za reformacijo, morda ni vzrok njihovega materialnega blagostanja prostestantska delovna etika ampak njihova ekonomska orientacija že pred tem. Samo predlagam.

s Finsko kot deželo, ki je postala in ostala luteranska v razmerah brez državne samostojnosti in tradicije, znotraj oblastno in kulturno dominantnega germanskega sveta. Oris Finske zgodovine za potrebe tega komentarja: tam med dvanajstim in štirinajstim stoletjem so Švedi osvojili finske dežele in pokristanili finska plemena.
Izrecno pišem plemena, da lahko v slogu g. Kerševana izvedem naslednje: katoliška plemena pod švedsko oblastjo so se zlila v monoton finski narod, le pravoslavne vzhodne Karelijce danes še opisujejo samostojno. Nepristransko, povsem.
Nadaljevanje orisa: luterani so postali tako, kot smo Slovenci ostali katoliki, na državni ukaz. Znotraj germanskega sveta so bili tam nekje do konca 17. stoletja, potem pa pod Rusi, ampak to so detajli. Pa univerzo so imel pod Švedi par sto let prej, kot smo jo skupaj sestavli Slovenci.
Res bolje, da se ne primerjamo.

ne le v veri in etiki med Slovenci in Slovenkami več osebne samostojnosti in odgovornosti, manj sklicevanja se in prelaganja odgovornosti na različne skupnosti in tradicije ter na višje cerkvene in oblastne instance Na verskem nivoju se strinjam, na državnem pa pač ne. A komunizem pa ni imel pri delanju ljudi odvisnih od države nič besede? Čudno, petdeset let so učili, da je bila država pred letom '45 samo orodje za izčrpavanje revežev, za ketere nič ne naredi. Bi pa mogoče bilo dobro, da bi se g. Kerševan usedel skupaj z g. Židanom, glede na njegove izjave par dni nazaj, da se zmenita, je bolj protestanstka samostojna odgovornost ali zagotavljanje varnosti in enakih možnosti za vse.

Tole se je že malo razvleklo. Če sem s svojim cinizmom prizadel koga, ki praznuje današnji dan, se opravičujem. Za politizacijo in komercializacijo verskih praznikov (pa še česa, recimo zgodovine) pač nimam močnega želodca in me zna zanesti.
heristalski166
# 31.10.2018 ob 12:30
slovenci so bili v tistem času v glavnem kmetje in se tudi niso klanjali v tistem času še posebej ne svojim fevdalnim gospodom so bili kmečki upori, fevdalnim gospodom, ki pa so podpirali trubarja in on njih, tako kot je bil sploh protestantizem v "nemčiji" vzvod los vom rom, da bi fevdalci oslabili moč cerkve in s tem cesarja, prvo nemško biblijo je napisal thomas munzer, vodja kmečkih uporov, ki ga je luther zaradi podobnih razlogov prav tako ni maral in so tudi tam podobno končali kmečki upori
Arndovia
# 31.10.2018 ob 12:34
Ce cebula ne bi imela ce, bi bila bula ... ali kako ze gre ta rek ;)?

Vsekakor je reformacija mocno vplivala na razvoj Slovencev kot naroda in na razvoj slovenskega jezika, ampak ta hipoteza je malo tako iz neba vzeta. Bogsigavedi (ce obstaja :P), kaj bi se dogajalo s slovenskim narodom, ce ne bi bilo tega poglavja. Mogoce bi bili bistveno bolj katolisko usmerjeni, verni, se ne bi kar tako prikljucili Jugoslaviji, bi mogoce ostali pod Avstrijo itd. itd. (teoretiziramo lahko v nedogled).
sm0ve
# 31.10.2018 ob 13:31
Takrat se je vedelo, kaj pomeni beseda reforma. Danes vladajoči tega ne vedo.
taprauslovenc
# 01.11.2018 ob 09:09
Ali se samo meni in nekaterim zdi ali je pa je res da je potrebna še ena reformacija,v smislu ozaveščenosti slovenskega naroda in slovenskega jezika? Koliko slovenskega jezika se še uporablja v določenih šolah,bolnicah,gostilnah,javnih zavodih,podjetjih,...
Bili so povečini kmetje,...ti ljudje ne bodo pozabili svoje identitete in zemlje in upam da bo čedalje več kmetov,ker v nasprotnem se Sloveniji piše zelo slabo.
Ker pa imamo nesposobne politike se klanjamo vedno in povsod,ker politiki,politika (ena struja) da je slovenija gospodarsko bila na kolenih,da so po 2sv uničili vse podjetništvo,da za ilegalce namenja ogromna sredstva ,ker jim tako veleva diktat iz Bruslja,medtem ko lasten narod strada,...
Plavica1
# 01.11.2018 ob 10:41
Škoda, ker ni slovenski narod takrat prevzel judovske vere in bi se sedaj nahajal med gospodarji sveta. Tako, pa ostajajo razklani med klanjanjem denarju (Bruselj) in denarju (Vatikan). Država, ki nima mejain jih ne zna varovati, ni država, ampak sra... !!
Kazalo