Drugo
(8)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 22 glasov Ocenite to novico!
Prezentirano arheološko najdišče na Ajdni
Arheološka izkopavanja na poznoantični naselbini iz četrtega do šestega stoletja na Ajdni, v kateri naj bi živelo največ 150 ljudi, so se na najdišču na nadmorski višini 1048 metrov začela leta 1976 in se nadaljevala vse do leta 2004, nato pa zastala zaradi pomanjkanja sredstev. Foto: Wikimedia Commons
Milan Sagadin
Milanu Sagadinu so letos podelili Steletovo nagrado za življenjsko delo in vrhunske dosežke za prispevek k ohranitvi in predstavitvi kulturne dediščine. Foto: Gorenjski muzej
Pozabljena vasica na Ajdni
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica se sedaj loteva tudi promocije. Lani je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Žirovnici uredil muzejsko sobo o Ajdni, letos so izdali knjižnico Pozabljena vasica na Ajdni, v načrtu pa imajo tudi organizacijo pohodov na Ajdno. Foto: Turizem Žirovnica

Dodaj v

Čakajoč upravljavca arheološkega najdišča, kjer so umirale zadnje iskre antike

Predstavljeno arheološko najdišče na Ajdni nad Potoki
17. september 2017 ob 14:31,
zadnji poseg: 17. september 2017 ob 14:52
Žirovnica - MMC RTV SLO, STA

Poznoantična naselbina na Ajdni je bila nasilno končana, požgana in izropana okoli leta 600. Arheolog Milan Sagadin, ki je dolgo sodeloval pri tamkajšnjih izkopavanjih, ob svojem odhodu v pokoj upa, da bodo našli upravljavca, ki bo skrbel za to najdišče.

Arheolog iz kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Milan Sagadin je desetletja sodeloval pri izkopavanju na Ajdni nad Potoki in je v preteklih mesecih poskrbel še za sanacijska dela na tem arheološkem najdišču v Karavankah.

Začetek izkopavanj pred več kot 40 leti
Izkopavanja na tej poznoantični naselbini iz četrtega do šestega stoletja, v kateri naj bi živelo največ 150 ljudi, so se na najdišču na 1048 metrih nadmorske višine začela leta 1976 in se nadaljevala vse do leta 2004, nato pa zastala zaradi pomanjkanja sredstev.

Na najdišču so poskrbeli za ustrezno predstavitev, lani pa tudi za postavitev novih informacijskih tabel. V predstavitvenih objektih so letos na novo uredili tlake, saj so se prejšnji izkazali za neustrezne. Kot je za STA pojasnil Sagadin, je bilo stanje "estetsko zelo moteče, saj smo imeli pohodno površino, podobno grobemu betonu, kar v to okolje ne spada, zato smo zdaj skušali ustvariti vtis, da gre za peščeno površino, a vendarle tako stabilno, da je obiskovalci s pohodniško obutvijo ne poškodujejo."

Večno pomanjkanje denarja
Tako bi lahko tokratna dela bolj kot ne označili za kozmetično dejanje, Ajdna pa ostaja predstavljena v takšnem obsegu kot doslej, saj za odkrivanje in predstavitev novih objektov ni denarja. Raziskanih in predstavljenih je šest objektov, ostaja pa jih še 19, ki jih arheologi zgolj slutijo v konfiguraciji terena na podlagi ostankov in šibkih sledov zidov.

Razgled od Ljubljane do Zgornjesavske doline
Kot je navedeno v uvodu, je bila naselbina torej nasilno končana okoli leta 600. "Na teh lokacijah so umirale zadnje iskre antike. To so bili ljudje, ki so tragično končali in se jim je zgodila krivica, so bili pa nosilci kulture, civilizacije, za katero smo lahko Evropejci hvaležni," pravi Sagadin, ki tudi s tega vidika gleda na naselbino.

Ta je bila na zanimivi legi z razgledom od Ljubljane do Zgornjesavske doline. "Že sama naravna lokacija je lepa in privlačna, dopolnjuje pa jo še vsebina te nesrečne naselbine," je poudaril Sagadin, ki je prepričan, da bi Ajdno z njenimi zgodbami lahko uspešno tržili.

Najdišče znano kljub umanjkanju promocije
Številni pohodniki - med njimi tudi tujci - so najdišče kljub odsotnosti kake dejanske promocije odkrili in ga obiskujejo, kar je razvidno iz vpisne knjige. Zavod za turizem in kulturo Žirovnica se zdaj loteva tudi promocije. Lani je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Žirovnici uredil muzejsko sobo o Ajdni, letos so izdali knjižnico Pozabljena vasica na Ajdni, v načrtu pa imajo tudi organizacijo pohodov na Ajdno.


Sagadin računa, da bi žirovniški zavod za turizem in kulturo lahko prevzel tudi skrb za najdišče. Pri čemer ga upravičeno skrbi, saj namreč za vzdrževanje lokacije s košnjo trave in pobiranjem smeti skrbijo prostovoljci.

Matjaž Koman, direktor žirovniškega zavoda za turizem in kulturo, je za STA pojasnil, da so se že večkrat pogovarjali o upravljanju. Od kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine tako zdaj pričakujejo upravljavski načrt, na podlagi katerega bi se odločili, ali bi glede na pogoje in zahteve lahko prevzeli upravljanje z najdiščem in kakšna vlaganja bi bila potrebna za to.

Daljnosežne želje za najdišče
In kaj si Milan Sagadin bolj daljnosežno želi za najdišče, za katero se je angažiral vrsto desetletij? Pravi, da predvsem, da bi se našla tudi sredstva za nadaljnja izkopavanja. Izkop celotne naselbine sicer ne pride v poštev, saj bi lahko radikalna izkopavanja povzročila erozijo, bi si pa želel izkopa enega ali dveh objektov še na zgornji terasi, zlasti tam, kjer se nakazuje vodna cisterna, s čimer bi opredelili obseg celotne naselbine.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
henodarling
# 17.09.2017 ob 14:40
Dajmo se raje izkazat Slovenci na takem in podobnih primerih, kot da izkazujemo svojo "nacionalno identiteto" tako, da drugim "dajemo navodila", kako naj jo ohranjajo...
don_lavtarini
# 17.09.2017 ob 17:08
Začnite pobirat vstopnino, to je najboljša promocija. Če stvari daš ceno, ji daš tudi vrednost, marsikdo bi šel iz bleda gledat to skalo tud če nebi blo gor arheoloških ostalin.. zastonj stvari ne pridejo v lonely planet... eno leseno lopo pa študenta not za 5€ na uro pa grem stavit da bi se poleti trlo ljudi
Aeda
# 17.09.2017 ob 16:03
Predlagam, da v promocijo dragocenega arheološkega najdišča vključite tudi delo skladatelja/akademika in diplomiranega arheologa Lojzeta LEBIČA Ajdna, glasba o času za kljunaste flavte, soliste, mešani zbor, tolkala in sintetizator ter Upanju za mladinski in ženski zbor, akordični inštrument in kljunaste flavte. Gotovo obstaja kakšen DVD/video..Morda tudi organiziranje kakšnega simpozija na to temo. Vsekakor si jo takšno dragoceno najdišče zasluži, pa še multimedijsko bi bilo...
los-t
# 17.09.2017 ob 21:48
Zozo, da se ubijemo, ne bomo pogruntal zakaj je nekje v in drugje l...zdaj, včasih je blo jasno, turšica bi me poknila če bi uporabil v...
anny22
# 17.09.2017 ob 20:28
No, toliko o tem, da so bili naši predniki miroljubno ljudstvo...
zozozo
# 17.09.2017 ob 17:54
"Upravljavca"? A nismo dileme bralec:bravec rešili pred 150 leti?
veza
# 18.09.2017 ob 14:59
anny22
# 17.09.2017 ob 20:28

No, toliko o tem, da so bili naši predniki miroljubno ljudstvo...

malo si pomešal, nobeno ljudstvo se ni na novo naselilo v šestem stoletju, je pa prišel Atila in s svojo vojsko porušil leta 1450 vse, kar je našel na svoji poti do Ogleja.
Naši predniki so vse dominantne vrhove naselili, da so imeli vizuelno povezavo med sabo, tudi opozorilni kresi v času Turkov so bili podobno postavljeni!
Encefalitis
# 17.09.2017 ob 15:07
...ali pa raje končno zamenjajmo zastavo na belo-zeleno z dodatkoml
logoja!
Kazalo