Tako ob pripravah na rušenje Kolizeja opozarja predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar. Predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva Matej Klemenčič pa je prepričan, da če bo padel Kolizej, lahko v prihodnjih letih pade še večina arhitektur, nastalih pred sredino 19. stoletja v Ljubljani.
Da bi preprečilo porušitev omenjene stavbe, je društvo na Upravno enoto Ljubljana vložilo pritožbo na gradbeno dovoljenje za rušenje Kolizeja. Po Klemenčičevih besedah je v odgovoru, ki so ga prejeli, med drugim zapisano, da društvo ni upravičeno do pritožbe. Sam je prepričan ravno nasprotno, da ima društvo kot stanovska organizacija pravico, da ugovarja odločbam, katerih posledica je uničenje dediščine.
V tem, kar se dogaja okoli Kolizeja, vidijo v društvu predvsem strokovno težavo. Eden izmed spomenikov kulturne dediščine je tik pred tem, da se poruši in to na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008, ki v 31. členu ministru daje možnost, da izda kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in nadzorovano odstranitev spomenika.

Čas, da se vprašamo, ali je člen zakona sploh ustrezen
Kot je poudaril, sodi Kolizej med redke ohranjene spomenike 19. stoletja te velikosti in tipološkega pomena, zato so v društvu prepričani, da je bil omenjeni zakonski člen v tem primeru uporabljen napačno, to pa po njegovih besedah odpira priložnost, da stroka prav zaradi Kolizeja sproži razpravo o tem, ali je ta člen zakona sploh ustrezen.
Zadnjemu je že od vsega začetka nasprotovalo Slovensko muzejsko društvo. Po besedah predsednika Andreja Smrekarja je Kolizej eden izmed primerov v vrsti, ko je mogoče spomenik degradirati, ga redefinirati in nato odstraniti ter z zemljiščem razpolagati po prosti presoji.
"V Sloveniji ni pravega odnosa do kulturne dediščine"
Da je zakonodaja na tem področju popolnoma nedorečena, opozarja tudi umetnostni zgodovinar Damijan Prelovšek. Če je eno izmed načel spomeniškega varstva v Evropi, da se skuša ohraniti čim več avtentičnih spomenikov, v Sloveniji, kot pravi, nimamo ustreznega odnosa do kulturne dediščine, zato so naši spomeniki povsem nezavarovani. Tudi Kolizej je bil kupljen z namenom, da se ga podre.
Matej Klemenčič poudarja, da so se pojavili novi argumenti, ki bi jih ministrica lahko uporabila, da spremeni svojo odločitev glede Kolizeja. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine so aprila imenovali skupino mednarodnih strokovnjakov, ki naj bi podala neodvisno ovrednotenje Kolizeja. Kaj lahko ministrstvo v primeru, da komisija ugotovi, da gre za mednarodno pomemben spomenik, stori, ne ve, je pa prepričan, da bi pravne službe na ministrstvu našle način, da ministrstvo spremeni svojo odločitev.