Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,7 od 26 glasov Ocenite to novico!

Med najobširnejšimi prireditvami bodo tiste v Kranju - pravzaprav se bo celo mesto (vsaj njegov stari del) prestavilo v Prešernov čas. Foto: RTV SLO

Prešeren, ki je bolehal za cirozo jeter, je umrl v Kranju 8. februarja 1849. Pokopali so ga dva dni pozneje na starem kranjskem pokopališču, današnjem Prešernovem gaju. Prvotno je bil pesnikov grob desno od vhoda ob zidu, leta 1852 pa so ga prekopali in mu na pobudo Janeza Bleiweisa postavili nagrobnik, ki velja za enega najlepših prostostoječih nagrobnih spomenikov iz sredine 19. stoletja na Slovenskem. V sredini gaja stoji tudi bronast doprsni kip poeta, ki ga je leta 1969 naredil akademski kipar Lojze Dolinar. Foto: MMC RTV SLO

Do pesnikove rojstne hiše vsako leto pridejo pohodniki, ki svojo pot začnejo v Radovljici, naredijo postanek na Bledu, pri prvem spomeniku, ki so ga postavili pesniku, nadaljujejo skozi Piškovico in nato pridejo do cilja. Foto: MMC RTV SLO

Med drugim je na ljubljanskem Šuštarskem mostu oživel tudi Povodni mož, ki je omrežil lepo Uršiko, katere 'srce se je ljubega vdalo, al' stakne nazad'ne, ki bil ji je kos'. In ta, ki ji je bil kos, jo je odpeljal v lepo modro Donavo.

VIDEO

Igor Samobor ob kulturnem...

VIDEO

Praznik v Porabju

VIDEO

Prešernovanje po Sloveniji

VIDEO

Poklon Prešernu v Kranju

VIDEO

Slovesnost v Prešernovi Vrbi

Dodaj v

Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog

Dan kulture ali ko se v vsakem mestu nekaj godi

Ob slovenskem kulturnem prazniku so po vsej Sloveniji že tradicionalno potekale različne kulturne prireditve, s katerimi smo se spomnili življenja in dela Franceta Prešerna.

Ministrica za kulturo Majda Širca je ob kulturnem prazniku obiskala Prešernovo vas Vrbo, kjer je bila poleg ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča osrednja govornica na tamkajšnji slovesnosti pred pesnikovo rojstno hišo. Prisluhnilo jima je preko 1000 ljudi, od tega 400 pohodnikov z različnih koncev Slovenije.

Širca je v govoru med drugim ponovno potrdila, da bo Prešernova rojstna hiša postala spomenik državnega pomena, čeprav se je v zadnjem letu zataknilo pri zaščiti krajinskega območja okoli vasi. V svojem govoru se je obregnila ob očitke, da ima večina ustvarjalcev po osamosvojitvi manj možnosti kot v socializmu. Po njenih besedah je malo razlogov, da se na tak način oklepamo preteklosti, enako malo pa je tudi razlogov, da bi jo demonizirali.

Vili Podrožnik sprejela in pogostila dobitnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo plesalko Matejo Rebolj in slikarja Kostjo Gatnika ter dobitnike nagrad Prešernovega sklada.

Kot vsako leto, posebej slovesno v Kranju
Med največjimi prireditvami je tudi tista v Kranju, kjer se je v jutranjih urah začel Prešernov smenj, ki ga Zavod za turizem Kranj organizira od leta 2003. 8. februarja se tako Kranj vrne nazaj v Prešernov čas; po ulicah starega mestnega jedra so se sprehajali igralci in člani folklornih skupin v oblačilih iz 19. stoletja, obiskovalci pa so se lahko vsako uro zavrteli v ritmih valčka. Poleg tega so predstavljali tudi stojnice z domačo obrtjo in z njimi vred več kot 50 razstavljavcev. Obiskovalci so se lahko skozi stari Kranj popeljali s kočijo, v tiskarni Josefa Blasnika dobili odtis cenzurirane Zdravljice ali pa preizkusili svoje spretnosti v številnih starih družabnih igrah v gostilnah, v katere je rad zahajal Prešeren, poskrbljeno je bilo tudi za otroke.

Že v dopoldanskih urah je Majda Širca v spremstvu kranjskega župana Damijana Perneta na grob pesnika Franceta Prešerna v Kranju položila venec, nato pa v prostorih kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) odprla razstavo Kranjska lončenina - polna vina.

Ob vsem tem so v Kranju, kot vsako letu, predstavili tudi umetniki in obiskovalci, ki zberejo dovolj poguma in ob Prešernovem spomeniku pred gledališčem recitirajo njegove pesmi. Tam so nastopili številni pevski zbori, ki pa so se pesniku, ki ga uvrščamo v vrh naših literatov, poklonili tudi na predvečer praznika. V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost je na ogled predstavitev letošnjih Prešernovih nagrajencev, sicer pa si je bilo mogoče brezplačno ogledati tudi Prešernov spominski muzej in razstave v Mestni hiši, v prenovljeni Layerjevi hiši pa je na ogled razstava o izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju.

Iz Radovljice do Vrbe
Iz Radovljice do Prešernovega spomenika na Bledu je, v organizaciji združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska, potekal 8. pohod spomina in prijateljstva, ki se je od prvega spomenika Prešernu, postavljenega leta 1883, nadaljeval skozi Piškovico do Vrbe. Na 15 kilometrov dolgo pot so se pohodniki odpravili v zgodnjih jutranjih urah, nato pa je bila pri Prešernovem spomeniku na Bledu krajša proslava. V Radovljici si je v Linhartovi dvorani mogoče ogledati komedijo Andreja Rozmana Roze, Passion de Pressheren.

Na Ptuju so pripravili osrednjo slovesnost v kulturni dvorani gimnazije Ptuj; slavnostna govornica je bila radijska novinarka, sicer pa lanska prejemnica zlate plakete - ki so jih podelili tudi letos - Mestne občine Ptuj Nevenka Dobljekar. Na prav poseben način pa so osrednji slovenski praznik kulture zaznamovali v Račah. Kulturno društvo Rače je namreč v nedeljo na grajskem dvorišču že tretjič v zadnjem letu pripravilo protestni shod proti ignorantskemu odnosu države do kulturnih društev. Pripravili so tudi posebno deklaracijo, v kateri želijo opozoriti na težave več tisoč malih slovenskih kulturnih društev, ki morajo za izvajanje svojih dejavnosti plačevati združenju Sazas po njihovem mnenju previsoke dajatve.

Tudi nogomet se bo igralo
Osrednja prireditev Mestne občine Celje je ob kulturnem prazniku potekala v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Slavnostna govornica je bila vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Tanja Hohnec. V Velenju je bila osrednja občinska slovesnost v petek v tamkajšnjem domu kulture.

Na Koroškem, kjer se je sicer v preteklem tednu že zvrstila vrsta prireditev, posvečenih osrednjemu kulturnemu prazniku, so 8. februarja v Prevljah v tamkajšnji športni dvorani pripravili prireditev Kulturni šok, na kateri so se v igranju nogometa pomerile različne ekipe, kot so direktorji, novinarji, duhovniki, odvetniki in drugi. Mestna občina Novo mesto in novomeška Glasbena šola Marjana Kozine pa je v športni dvorani Marof prirejata slavnostni koncert novomeškega simfoničnega orkestra, ki je posvečen tudi njegovi 20-letnici. Orkester pod vodstvom Sandija Franka je med drugim z gostujočimi pevci prvič izvedel štiri odlomke operete Viktorja Parme Ženin v zagati.

Tudi 100. obletnica Kosmačevega rojstva
Metliška občina je v metliškem kulturnem domu priredila koncert okteta Vitis, na prireditvi so podelili občinske Ganglove plakate in Ganglovo priznanje. V kulturnem domu Krško so se slovenskemu kulturnemu prazniku poklonili z govorom akademskega slikarja Jožeta Cjuhe, ki je del otroških let preživel tudi v Krškem. V Krškem so podelili tudi tradicionalne občinske Prešernove plakete. V Brežicah je osrednja prireditev potekala v veliki dvorani Prosvetnega doma. Slavnostni nagovor je imel župan Ivan Molan, program pa so z muzikalom Moje pesmi, moje sanje pripravili učenci Osnovne šole Dobova in tamkajšnje trobilne sekcije. Zveza kulturnih društev Brežice je podelila najbolj zaslužnim ljubiteljskim delavcem in skupinam tradicionalna Prešernova priznanja in odličja za leto 2009.

Na Tolminskem so ob kulturnem prazniku zaznamovali tudi 100. obletnico rojstva rojaka Cirila Kosmača. Na Gimnaziji Tolmin so tako pripravili recital Kosmačevih besedil v slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. V Novi Gorici so kulturni praznik povezali s slavnostno prireditvijo ob 30-letnici Kulturnega doma Nova Gorica. V kulturnem domu so prisluhnili koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije s solistko violinistko Mihelo Brecelj. Slavnostni govornik na prireditvi je bil častni občan Nove Gorice Milan Kučan. V Kobilarni Lipica pa so ob kulturnem prazniku pripravili zimski dan odprtih vrat.

Koprska občina bo praznik zaznamovala s podelitvijo priznanj Zveze kulturnih društev Mestne občine Koper za leto 2009, ki bo 15. februarja ob 19.00 v Gledališču Koper. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi uprizoritev dela Ivana Cankarja V areni življenja sem stal v režiji Edite Frančeškin. Obalne galerije Piran pa so v galeriji Hermana Pečariča v Piranu že v soboto odprle razstavo Rdeča nit. Predstavlja se štirinajst ustvarjalcev s tržaškega in goriškega, članov Kulturnega društva za umetnost KONS.

Dogaja se zunaj in znotraj
V Ljubljani je bilo na Prešernov dan mogoče obiskati Konzorcij, kjer so ustvarjalci izza odra in kamer pripovedovali, kaj, kako, koga in zakaj berejo. Na Prešernovem trgu je bil točno opoldne že 24. recital Prešernove poezije, ki ga organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije, na Šuštarskem mostu pa je bil ob isti uri obujen Povodni mož. Ob petih popoldne bo v knjigarni Sanje potekal pogovor s pisateljem Miljenkom Jergovićem, ki bo predstavil svojo kultno zbirko zgodb Zgodovinska čitanka. V Narodni galeriji so odprli razstavo Robbov vodnjak - Zgodba mestnega simbola, v Cankarjev dom pa se je odvil literarni performans Brezčasno popotovanje po slikovitem spominu ljubezni, po romanu Poletje s klovni Nine Kokelj, ki tudi nastopa, za režijo in vizualno podobo pa sta poskrbela Saša Rakef in Urban Belina. V Kinodvoru pa so pripravili filmski večer Naši kratki 3 z ustvarjalci slovenskih kratkih filmov, kjer bodo prvič predstavili štiri domače kratkometražne filme.