Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 15 glasov
Ocenite to novico!
| Vesoljska znanost v svetu se je v tem stoletju usmerila v militarizacijo in komercializacijo vesolja, mi pa se s Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij postavljamo tem procesom diametralno nasproti. | ||
| Dragan Živadinov | ||
V Vitanju, kjer je že štiri leta urejena spominska soba, posvečena Hermanu Potočniku Noordungu, bodo slovenskemu raketnemu inženirju posvetili še Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Načrte za KSEVT je izdelalo Združenje arhitektov za Vitanje, ki je povezalo štiri vidnejše slovenske arhitekturne biroje. Ideje za arhitekturne rešitve za KSEVT so iskali prek natečaja, v končni rešitvi pa so moči združili štirje morda najvidnejši eksponenti slovenske arhitekture: biroji Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti ter biro Sadar in Vuga.
Projekt Celostne revitalizacije kulturnega doma Vitanje v Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je vreden dva milijona evrov, od tega je 85-odstotkov sredstev zagotovljenih iz evropskih strukturnih skladov, 15 odstotkov sredstev pa bo prispevalo ministrstvo za kulturo.
"Omejitve", ki jih je treba imeti pred očmi
Umestitev sodobne arhitekture KSEVT v staro trško jedro Vitanja je bil po besedah Srečka Fijavža, ki skrbi za Noordungovo spominsko sobo v graščini, kjer je bil Potočnikov stari oče upravitelj vitanjskega gospostva, eden od večjih zalogajev celotnega projekta. Treba je bilo namreč upoštevati stroge spomeniškovarstvene smernice. Kot drugo izhodišče Fijavž navaja Noordunga z njegovo geostacionarno postajo in kot tretje, da mora biti objekt primeren tako za izvajanje lokalnih potreb kot tudi za bodočo dejavnost Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij.
V novo kulturno središče že čez dobro leto
Projekt predvideva odstranitev kulturnega doma in novogradnjo, pri čemer zajema ureditev širšega območja sedanjega kulturnega doma. Zdaj bodo šli v postopek javnega naročila za izbor najugodnejšega izvajalca, ko bo ta končan, bodo lahko začeli gradnjo. Fijavž meni, da bi se dela lahko začela že čez dva meseca. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) bo vrata za obiskovalce predvidoma odprlo poleti prihodnje leto.
In kaj natančno se bo dogajalo v KSEVT-u?
Dragan Živadinov, veliki občudovalec Noordunga, napoveduje, da bo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij posvečeno "kulturalizaciji vesolja ter združevanju znanosti in umetnosti". Trenutno vesoljski programi po vsem svetu temeljijo na naravoslovnih, prirodoslovnih in tehnoloških znanjih, skoraj nihče pa se ne posveča kulturalizaciji vesolja. Čeprav je človek že 50 let v realnem vesolju, umetnik tja še ni poletel, opozarja Živadinov.
Iz Vitanja je bila materina družina
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij bo v prvi vrsti prostor spomina na Hermana Potočnika Noordunga. Ta se je sicer rodil v Pulju, iz Vitanja pa je bila družina njegove matere Marije Kokošinek. Oče, ki je bil po rodu iz Slovenj Gradca, mu je umrl, ko je bil star dve leti, in mati je bila tista, ki je bila v njegovem življenju pomembna in mu je tudi omogočila šolanje v dobrih šolah.
O Hermanu Potočniku Noordungu smo bili po zaslugi Dragana Živadinova v preteklosti že kar dobro poučeni, čeprav morda še nismo znali dovolj ceniti pomena, ki ga ima to ime za slovenski prostor. S Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij bo v Vitanju postavljen center polja, v katerem se bosta združevala znanost in umetnost na osnovi realnih empiričnih dejstev, je mnenje ministrice za kulturo Majde Širca.
Obeti "grandioznosti"
Novega centra je izjemno vesela tudi zato, ker je arhitekturni projekt skupine arhitektov, ki se je suvereno združila, izjemno dober. Projekt po njenih besedah pomeni "grandiozen doprinos" slovenskemu prostoru, in to ne le v lokalnem, ampak tudi v svetovnem merilu. Kot je še dejala, jo veseli, da je bil projekt z vsebino, ki jo nudi in ki je neizčrpna, uspešen na razpisih ministrstva za evropska sredstva.
@kenda: Herman Potočnik Noordung, kljub umeščenosti v rubriko "Kultura", pomeni osebo in idejo, ki naj bi pomagala združevati znanost in umetnost. Zato se (tudi v Potočnikovem imenu) nov prostor tega srečevanja imenuje "kulturno središče", kakor je pač kultura vzajemni sad znanosti, umetnosti - in še česa. Kulturno središče torej ne pomeni osredotočanja na zgolj enega od obeh - ali mnogoterih bregov. In nekateri naši inženirji se še kako zavzemajo za Noordunga, na srečo.
Noordung ni samo doma sanjaril o poletu v vesolje, ampak je napisal knjigo, v kateri je inžinirsko, tehnično, opisal mnoge detajle vesoljskega poleta. Predlagal je več novih rešitev, ki so kasneje zelo koristile dejanskim poletom v vesolje.
Se mi pa zdi nekoliko škoda, da pri nas Noordunga poudarjamo samo na kulturnem področju. On je bil v prvi vrsti inžinir, znanstvenik, ne pa umetnik. Kje so naši inžinirji, znanstveniki in tehnična inteligenca, da bi se zavzeli za Noordunga ? Odpiramo kulturni center, kar je pohvalno. Ampak zakaj ne odpiramo znanstveno/inžinirskega ?
brez zamere, se strinjam skoraj z vsem, kar si zapisal, le tega pa priznam, da ne razumem, kaj tako prelomnega je naredil Noordung. Načrtoval polet v vesolje? Brez zamere, če je to vse na kar smo lahko Slovenci pri svojih znanstvenikih ponosni, se nam težka piše (zato tudi takšne 'identitetne krize', ki jih imamo konstantno). Čeprav se bojim, da je morda to res skoraj vse...
Ali pa gre pri Noordungu še za en primer napihovanja nekih imen, ki morda tega (vsaj v takšni meri) niso zares vredna? Čeprav pa vsaka čast (vsem udeleženim) za dogovor o izgradnji centra, ki bo gotovo zelo koristen, brez šale.