Kot so januarja zapisali na ministrstvu za kulturo, je razlogov za sprejetje novega zakona več. Kot najpomembnejšega so navedli širitev pojma umetnosti, ki terja razmišljanje in odločanje v drugačnih okvirih. Foto: BoBo
Kot so januarja zapisali na ministrstvu za kulturo, je razlogov za sprejetje novega zakona več. Kot najpomembnejšega so navedli širitev pojma umetnosti, ki terja razmišljanje in odločanje v drugačnih okvirih. Foto: BoBo
Predlog novega zakona je bil od začetka januarja do 8. februarja dan v javno razpravo, potem ko se je v preteklih letih pojavilo več pobud za njegovo posodobitev. Foto: BoBo

V predlogu novega zakona o Prešernovi nagradi je spremenjena terminologija, saj vse od objave dalje zakon ni bil spremenjen ali dopolnjen. Cilj novega zakona je ohraniti podeljevanje najvišjih nagrad na področju umetnosti.

"S podeljevanjem nagrad se spodbuja in podpira vrhunskost posameznikov, ki so posebej pomembno prispevali k bogatenju in prepoznavnosti slovenske kulture, obenem pa je tudi znak priznanja, vezanega na delo in izjemne dosežke posameznika v umetnosti. Zakon sledi načelom spodbujanja vrhunske kulturne ustvarjalnosti posameznikov ter priznanju posameznikom, ki so posebej pomembno prispevali k bogatenju in prepoznavnosti slovenske kulture," je povzeto na spletni strani vlade.

Nagrade sklada odslej za triletno obdobje
Predlog zakona določa, da bodo lahko vsako leto podelili do dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo ter do šest nagrad Prešernovega sklada. Nagrade se lahko podelijo le posameznikom, izjemoma skupini ustvarjalcev - v tem primeru zgolj za delo, ki je tako celovito, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega umetniškega dosežka. Pri izbiri nagrajencev Prešernovega sklada se bo po novem upoštevalo zadnje triletno, in ne več dveletno obdobje umetniškega ustvarjanja.

Podeljevanje nagrad ostaja v pristojnosti upravnega odbora Prešernovega sklada, ki opravi izbor na podlagi javnega poziva za podelitev nagrad in predlogov strokovnih komisij.

Več glav več ve
V novem zakonu je predlagana razširitev strokovnih komisij s sedanjih štirih na največ šest, vsaka od njih pa bi predlagala po eno Prešernovo nagrado in dve nagradi Prešernovega sklada. Upravni odbor bo odločitve o nagrajencih sprejemal zgolj na podlagi nominacij strokovnih komisij.

Število strokovnih komisij, področje njihovega dela, sestava, mandat, naloge, način dela in njihovo financiranje se bodo določili s statutom Prešernovega sklada. Pri sestavi komisij pa se v skladu s težnjo predlagatelja upoštevata vidik kompleksnosti področij umetnosti, ki spadajo v delokrog posamezne komisije, in vidik spolne uravnoteženosti sestave strokovnih komisij, piše v predlogu zakona.

Zakon ureja tudi imenovanje in delovanje upravnega odbora Prešernovega sklada. Upravni odbor Prešernovega sklada bo sestavljal 15 članov, ki jih imenuje DZ iz vrst kulturnih ustvarjalcev in uglednih strokovnjakov s širšega področja kulture. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Posameznik je lahko za člana upravnega odbora imenovan največ dvakrat.

Predlog zakona odpravlja še težave, ki so se pojavljale glede režije državne proslave, na kateri podelijo Prešernovi nagradi ter nagrade Prešernovega sklada. Vlada je pripravljeni predlog posredovala v pretres in sprejetje v DZ-ju.