Drugo
Cankarjev dom
Kulturni domovi, gledališča, operi in drugi producenti in izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili okrog 24.000 prireditev, od tega jih je bilo skoraj 52 odstotkov v lastni produkciji oz. koprodukciji, preostalo so bile gostujoče prireditve. Vse prireditve skupaj si je ogledalo več kot štiri milijone gledalcev. Foto: BoBo
Knjigarna
Izdatki gospodinjstev in nepridobitnih institucij za kulturo pa so bili lani najvišji v obdobju od leta 2010: 172 evrov na prebivalca. Foto: BoBo
Evri
Država je v letu 2016 za kulturo namenila 392,5 milijona evrov. To je kar 88 milijonov evrov manj kot v letu 2010. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Država daje za kulturo manj, Slovenci pa več denarja

Sprehod skozi najnovejše statistike
7. februar 2018 ob 18:46
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Sredstva, ki jih država namenja za kulturo, se v zadnjih letih zmanjšujejo. Med letoma 2010 in 2016 so z okoli 480 milijonov evrov padla na manj kot 400 milijonov evrov, zmanjšal se je tudi njihov delež med vsemi izdatki države. So se pa zato po drugi plati povečali izdatki, ki jih za kulturo namenjajo gospodinjstva.

Dan pred kulturnim praznikom je državni statistični urad objavil pregledne številke: država je v letu 2016 za kulturo - za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ter storitve radia, televizije in založništva - namenila 392,5 milijona evrov. To je 22 milijonov evrov manj kot v letu 2015 in 88 milijonov evrov manj kot v letu 2010.

V letu 2016 so se najbolj zmanjšali izdatki za naložbe, za skoraj 37 milijonov evrov, medtem ko so se sredstva za zaposlene povečala za 12,4 milijona evrov, na 183,1 milijona evrov.

Kulturni izdatki zdrsnili pod en odstotek BDP-ja
Zmanjšuje se tudi delež teh izdatkov med vsemi izdatki države, in sicer je ta v letih 2008—2010 znašal po 2,7 odstotka, nato pa se je zmanjševal in je v letih 2015 in 2016 znašal 2,2 odstotka. Od leta 2010 je država za končno porabo za kulturo letno namenila po 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v obdobju 2014—2016 pa po 0,7 odstotka BDP-ja.

Pasovi so se zategovali povsod
Kot je na novinarski konferenci poudarila namestnica generalne direktorice statističnega urada Karmen Hren, je za celotno sliko financiranja kulture treba upoštevati, da v obdobju od leta 2010 država ni manj namenila le za kulturo, ampak za številna druga področja. "Pravzaprav so področja, ki iz državnega proračuna danes dobivajo več sredstev kot pred nekaj leti, v manjšini," je poudarila Hrenova.

Lani je Slovenec odrinil 172 evrov za kulturo
Izdatki gospodinjstev in nepridobitnih institucij za kulturo so bili v letu 2016 najvišji v obdobju od leta 2010. Leta 2010 so bili 156 evrov, leta 2011 160 evrov, leta 2012 159 evrov, leta 2013 153 evrov, leta 2014 159 evrov, leta 2015 161 evrov in leta 2017 172 evrov na prebivalca. Država je v letu 2016 za končno porabo za kulturo namenila 135 evrov na prebivalca, štiri evre več kot v letu 2015.

Najnovejši podatki so za predlansko leto:
V Sloveniji je v letu 2016 1441 založnikov in samozaložnikov izdalo 5319 naslovov knjig in brošur. Od tega je bilo 1808 ali 34 odstotkov naslovov leposlovja (995 naslovov izvirnih slovenskih del, 813 naslovov pa prevodov). Povprečna cena knjige je bila nekaj več kot 19 evrov. Izhajalo je 1764 tiskanih serijskih publikacij in 839 elektronskih serijskih publikacij, kažejo podatki Narodne in univerzitetne knjižnice.

Štiri milijone obiskovalcev predstav, pol milijona članov knjižnic
Kulturni domovi, gledališča, operi in drugi producenti in izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili okrog 24.000 prireditev, od tega jih je bilo skoraj 52 odstotkov v lastni produkciji oz. koprodukciji, preostalo so bile gostujoče prireditve. Vse prireditve skupaj si je ogledalo več kot štiri milijone gledalcev. Glede na zvrst je bilo največ prireditev s filmskimi in videoprojekcijami, sledila so dramska in druga gledališka dela.

Filmski delavci so po podatkih Slovenskega filmskega centra ustvarili 22 celovečernih filmov (14 igranih in osem dokumentarnih) ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov. Delovalo je 57 kinematografov, filmske predstave si je tam ogledalo okoli 2,3 milijona gledalcev, od tega tuje filme približno 2,1 milijona gledalcev, slovenske filme pa več kot 239.000 gledalcev.

V muzejih in galerijah so pripravili 1960 razstav, ki so privabile okrog 2,8 milijona obiskovalcev, od tega približno 757.000 otrok in mladine. Poleg razstav so te ustanove ponudile še več kot 37.000 različnih izobraževalnih programov, med njimi največ vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 872.000 obiskovalcev, od tega je bilo več kot polovico otrok in mladine.

V splošnih knjižnicah, ki so organizirane v mrežo 271 izposojevališč in 13 bibliobusov, je bilo vpisanih 469.970 članov, ki so si izposodili 25,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so našteli 10,1 milijona obiskov, kar pomeni, da je te knjižnice vsak dan obiskalo povprečno 27.700 članov.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Geres*
# 07.02.2018 ob 19:43
Jaz bi pa pohvalila sistem javnih knjiznic. To je pa ena stvar, ki dobro funkcionira.

Osebno sicer kar precej knjig tudi kupim in je Konzorcij zame strup. Se tolazim, da nekateri pac zapravijo za cevlje, drugi pa kupimo knjige za duso (pa s tem ne mislim raznih psiholoskih "prirocnikov").

Pa lep kulturni praznik vsem!
abcabc
# 07.02.2018 ob 19:16
Ne more biti minister za kulturo človek, ki izhaja s čistega socialnega dna. Iz revščine, lakote in bede. Dajte si že to enkrat dopovedati! Zatem se pa preživlja s tretjerazrednim pisateljevanjem, zraven pa še malo s politiko. To enostavno ne gre. Eno je ljubiteljska, drugo pa profesionalna kultura. Za Toneta Peršaka razumevanje ljubiteljske kulture ne bi smelo biti prenaporno. O profesionalni kulturi pa nima pojma. Zato je skupaj s Štrukljem uspel v letu dni povsem uničiti strokovno že tako slabo stoječo Filharmonijo. Neznanje, nerazumevanje kaj je kaj, se pa zdaj vidijo pri razdeljevanju javnega denarja. Ob tem pa ni uspel v sistem spraviti niti centa, ampak niti centa, denarja s privatnih žepov! Medtem ko filharmonije po vzhodni Evropi podpisujejo pogodbe z vrhunskimi, svetovno priznanimi podjetji, kot je recimo Yamaha, se pri nas dopušča, da propada še tisto malo, kar imamo.
itak
# 08.02.2018 ob 08:21
Za kulturo je cist dovolj denarja za nekatere se prevec
Dvomljivec
# 08.02.2018 ob 06:55
Tatrend - država manj/Slovenci več je preavi. Rad hodim na koncerte in v glegališče, kaj dela pa Dragan Živadinov me pa ne zanima
Sklonjen
# 07.02.2018 ob 20:49
Država daje za kulturo manj, Slovenci pa več denarja

Očitno je recept "manj države" dober. Podobno moramo zdaj storiti še z nacionalnim medijem pa se bodo zadeve zacele urejati tudi tam.
A je bilo res potrebno 70 let životarjenja, da so nekateri prišli do tega spoznanja?
Bivši uporabnik
# 07.02.2018 ob 20:32
Razliko da v zep smc in sd
Bivši uporabnik
# 08.02.2018 ob 23:47
Ni postenodajati v nič ministra Peršaka, ker v danih razmerah in okoliščinah itak nič ne more spremeniti. In tisti, ki bi se res lotil razvozlavanja tega problema, bi ga križali vsi po vrsti, z leve in desne. Na Fejsbuku so že komentarji, da bodo eni spet dobili več kot drugi in da bodo drugi spet lačni. kulturniki vedo, da srž problema ni samo v skopi količini denarja. Sistem, ki se s tihim privoljenjem ohranja od prej, kulture v resnici ne podpira, podpira ustvarjanje za točke in obenem subvencionira gospodarske druzbe v zasebni lasti, umetnike pa drži v šahu in strahu... Dajte umetnikom zero dajatev do 20.000 letnega zaslužka na podlagi izstavljenih računov, državljanom in podjetjem pa omogočite, da se davčno upošteva vse, kar zapravijo za kulturo in za sponzoriranje kulturnih projektov in nagrad.
oziris.va
# 08.02.2018 ob 13:12
V letu 2016 so se najbolj zmanjšali izdatki za naložbe, za skoraj 37 milijonov evrov, medtem ko so se sredstva za zaposlene povečala za 12,4 milijona evrov, na 183,1 milijona evrov.

Zelo pomemben podatek, ki se nerad izpostavlja.
Hik
# 07.02.2018 ob 21:41
Pri tem državnem dajanju za kulturo mi nikoli ni bilo jasno, zakaj moram v gledališču ali operi plačati vstopnino in čemu se moja dnevna soba tako brani mojstrovine kakšnega slovenskega Van Gogha. Pa na koncu 16-minutnega seznama drvečih imen na koncu vsakega slovenska filma bi lahko filmarji ob vseh producentih in sponzorjih komot pripisali tudi Hika.
HOR
# 07.02.2018 ob 20:35
Omejevanje ustrezno višjega vlaganja v kulturo je nedopustno zaviranje razvoja slovenske nacije in kulture ter ustrezne podlage ekonomiji...
genniuuss
# 07.02.2018 ob 18:55
nenasitni.
ap72
# 07.02.2018 ob 20:00
Država daje za kulturo manj, Slovenci pa več denarja
Sprehod skozi najnovejše statistike


in tako je tudi prav!
Kazalo