Drugo
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 1 glasov Ocenite to novico!
false
V Združenju za esperanto Slovenije pa so ob letošnjem evropskem dnevu jezikov zapisali, da različni jeziki Evropi pomenijo neprecenljivo bogastvo, obenem je zaradi njihove številčnosti onemogočeno enakopravno sporazumevanje. Doslej je navidezno vlogo enakopravnega sporazumevanja izsilila angleščina, ki pa je v zatonu. Foto: AP
Zagreb
"Samo predstavljajte si, kako daleč lahko pridete z malce angleščine." Plakate s podobo ameriške prve dame, ki oglašujejo tečaje angleščine na Ameriškem inštitutu, so morali Hrvati sicer umakniti. Foto: AP
Baski
Malčki - Inaki, Julen in Alex - se v vrtcu v San Sebastianu že učijo baskovščine, ki je v regiji poleg španščine uradni jezik. Foto: Reuters
false
Statistični podatki, ki jih je objavil Eurostat za leto 2014, kažejo, da se je tedaj več kot 17 milijonov učencev v osnovnih šolah, kar je znašalo 84 odstotkov populacije, učilo najmanj enega tujega jezika, okoli pet odstotkov pa dva ali več. Prednjačila je angleščina, sledile so francoščina, nemščina, španščina in ruščina. Foto: AP

Dodaj v

Evropski dan jezikov: lepota je v raznolikosti

V Sloveniji se učenje tujih jezikov začne že v predšolski dobi
26. september 2017 ob 09:52
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Večjezičnost je eno od temeljnih načel EU-ja: Evropska komisija se zavzema za to, da bi vsak državljan EU-ja poleg maternega znal vsaj dva tuja jezika. Slovenci poleg maternega najbolj obvladamo angleški jezik, ugotavlja statistika, po zanju tujih jezikov pa smo v zgornji četrtini evropskih držav.

Svet Evrope je 26. september razglasil za evropski dan jezikov. Z njim želi spodbuditi zavedanje o kulturni in jezikovni raznolikosti, hkrati pa tudi zavedanje, da učenje jezikov pripomore k boljšemu medsebojnemu razumevanju in odpre vrata novim zaposlitvenim priložnostim. Po Evropi se ob tej priložnosti zvrstijo številni dogodki.

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ob evropskem dnevu jezikov pripravlja več brezplačnih dogodkov na različnih lokacijah, namenjenih predvsem mladim in učiteljem tujih jezikov. Festival jezikov, ki ga organizira z zavodom Etnika in ki se je začel že v ponedeljek, ponuja prireditve za osnovnošolce. Danes pa bodo v Hiši EU-ja v sodelovanju z zavodom za šolstvo podelili nagrade najboljšim šolskim jezikovnim projektom in se pogovorili o vlogi prevajanja pri učenju jezika.

Pametno je začeti že v vrtcu
Na Slovenskem se po navedbah Statističnega urada RS (Surs) večkulturnost krepi z jezikovnimi delavnicami in vključevanjem tujih otrok v slovenske vrtce, kar kažejo tudi primerjave statističnih podatkov. V letu 2011 se je, denimo, v slovenskih vrtcih v okviru dodatnih dejavnosti učilo tujega jezika 3799 otrok ali približno štirikrat več kot v letu 2006.

Slovenci po zadnjih podatkih, ti so iz leta 2014, tudi v zadnjem desetletju od tujih jezikov v največjem številu govorijo angleško, največ jih ta tuji jezik tudi najbolje obvlada.

Nemščina za petami angleščine
V okviru rednega osnovnošolskega programa se je prvega tujega jezika učilo 109.699 osnovnošolcev, od tega 97 odstotkov angleščine. Od tistih, ki so se učili tudi drugega tujega jezika, pa se jih je največ, 92 odstotkov, učilo nemščine.

V srednjih šolah se je prvega tujega jezika učilo 72.414 dijakov, drugega 39.330 in tretjega 4173 dijakov. Prvi tuji jezik je bil tudi za veliko večino dijakov angleščina (95 odstotkov). Od tistih, ki so se učili tudi drugega tujega jezika, se jih je največ učilo nemščine (68 odstotkov).

Podatki o jezikovnem izobraževanju odraslih iz let od 2013 do 2015 so pokazali, da tudi število odraslih, ki se učijo tujih jezikov, narašča; v letu 2015 jih je bilo skoraj za tretjino več kot v letu 2013. Največ se jih je učilo angleščine, sledi nemščina.

Krepko nad evropskim povprečjem
Po znanju tujih jezikov smo Slovenci med prvo četrtino evropskih držav. V letu 2011 je bilo tuj jezik sposobnih govoriti 30,8 odstotka ljudi, medtem ko je povprečje za celotni EU 20 odstotkov.

Tudi število tistih, ki obvladajo več tujih jezikov, se med prebivalci Slovenije povečuje. V 2007 jih je tri ali več tujih jezikov govorilo 34,6 odstotka, medtem ko jih je bilo v letu 2011 že 44,9 odstotka. S tem smo se uvrstili precej nad povprečje celotnega EU-ja, ki je 8,8 odstotka.

V Združenju za esperanto Slovenije pa so ob letošnjem evropskem dnevu jezikov zapisali, da različni jeziki Evropi pomenijo neprecenljivo bogastvo, obenem je zaradi njihove številčnosti onemogočeno enakopravno sporazumevanje. Doslej je navidezno vlogo enakopravnega sporazumevanja izsilila angleščina, ki pa je v zatonu.

Esperanto še ni pokopan koncept
Ker so bili dosedanji načini reševanja jezikovnega vprašanja neuspešni, saj niso upoštevali načela enakopravnosti sporazumevanja, v združenju predlagajo, da se da vsakomur možnost odločitve, da se v načelu odpove vsiljevanju svojega jezika v mednarodnem sporazumevanju in da sprejme mednarodni jezik esperanto kot drugi jezik poleg materinščine za mednarodno sporazumevanje.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Ursus1984
# 26.09.2017 ob 11:22
Vsekakor podpiram učenje tujih jezikov, čim bolj zgodaj in čim širši nabor. Ampak temelj mora biti odlično poznavanje slovenskega jezika, ki ga po mojem mnenju ne cenimo dovolj.
Kazalo