Fundacija Solomona R. Guggenheima (Solomon R. Guggenheim Foundation) je na podlagi raziskave, ki so jo izvedli lani, prišla do sklepa, da je gradnja muzeja v finski prestolnici tudi v njihovem interesu. Kot so sporočili s fundacije, bi umetnostni muzej v Helsinkih - če ga bodo seveda odobrile mestne oblasti - pomenil izjemen prispevek h kulturi nordijsko-baltskega območja.

Oddaljen še za 140 milijonov evrov in najmanj 5 let
Študija - preberete jo lahko tukaj - obsega skoraj 190 strani. Mestni svetniki bodo o projektu gradnje muzeja, ki je vreden 140 milijonov evrov, odločali februarja. Če bo projekt odobren, bi muzej vrata morda lahko odprl že leta 2018. "Kar smo videli tukaj, nas je navdušilo - populacija je visoko izobražena, kar je za uspeh muzeja ključnega pomena," je ob obisku Helsinkov izjavil namestnik direktorja Ari Wiseman. Obenem se mu zdi "plus" tudi to, da mesto za zdaj še nima nobene uglednejše zbirke moderne umetnosti.

Novo življenje v pristanišču
Ideja je del velikopoteznega projekta revitalizacije helsinške obale, za katerega se zavzema župan Jussi Pajunen. Prostor nekdanjega tovornega pristanišča, ki se je preselilo leta 2008, je Pajunen odredil za "različne projekte", med drugim za "specializirana okrožja", kjer bi bili v ospredju izobraževanje, znanost in umetnost.

(Ne vedno) zgodba o uspehu
Guggenheim: ime je veliko, a samo po sebi še ne zagotavlja muzejske "uspešnice". Če je čista uspešnica, denimo, podružnica v Bilbau, ki ji gredo zasluge za turistično revitalizacijo prej bolj ali manj pozabljene španske pokrajine, znane predvsem po separatističnih težnjah (raziskave kažejo, da je Guggenheim Bilbao v prvih petih letih za pokrajino zaslužil desetkrat toliko denarja, kolikor je stala njegova gradnja), in če se leta 2013 končno obeta odprtje megalomanske izpostave v Abu Dabiju, pa obstaja tudi druga plat medalje - denimo, ponesrečeni Guggenheim v Las Vegasu, prvi večji sad sodelovanja med Ermitažem in katerim izmed ameriških muzejev, ki je moral leta 2008 po sedmih letih zapreti vrata. Pred šestimi leti so v vodo padli načrti za Guggenheimov muzej v Hongkongu, pozneje pa tudi za tistega v Guadalajari v mehiški pokrajini Jalisco, ki bi ga oblikoval arhitekt Enrique Norten in bi bil, če bi ga dejansko postavili, (zaradi uporabe večinoma do okolja prijaznih materialov) najdražja izpostava do zdaj.

Za helsinško izpostavo imajo zanimive načrte
Sama arhitekturna komponenta se bo umaknila v ozadje, poudarek pa bo na bolj "holistični viziji". "Najprej si skušamo zamisliti koncept muzeja za 21. stoletje, nato šele sledi arhitektura," je že lani razložil direktor helsinškega Muzeja umetnosti Janne Gallen-Kallela-Siren. "Če postaviš arhitekturo na prvo mesto, se vse drugo temu podreja."

Minister za kulturo ostaja neprepričan
Eden izmed tistih, ki v zvezi s projektom ostajajo skeptični, je finski minister za kulturo Paavo Arhinmaki; ocenjuje, da bo projekt davkoplačevalce stal okrog 100 milijonov evrov. "Načrt je bil zastavljen tako velikopotezno, da ga ne bo mogoče uresničiti," je komentiral za domačo tiskovno agencijo STT - in poudaril, da bi tako visok izdatek terjal zmanjšanje sredstev na drugih področjih kulture. "Treba bi bilo tudi razmisliti, ali je sploh prav, da finski davkoplačevalci financirajo bogato multinacionalko," je pozneje zapisal na svojem blogu.