Okrog ducat študentov s priznane newyorške akademije počne prav to: sodelujejo z ekipo antropologov in forenzikov, ki bi radi identificirali množico brezimnih trupel, mrtvih ljudi, ki jih ni nihče pogrešil oziroma prepoznal.

Študente so v okviru programa poslali na petdnevno "forenzično kiparsko delavnico", na kateri so iz gline rekonstruirali človeške obraze. Za predlogo so dobili mape iz policijskih arhivov, v katerih je približno 1.200 nerešenih forenzičnih primerov. "S svojo veščino lahko nekomu drugemu olajšam njegovo delo," svoje "poslanstvo" pojasni 22-letna Amy Pekal, ena izmed udeleženk programa.

Osrednja ideja projekta je, da družinam umrlih ljudi vrnejo ostanke njihovih svojcev in jim tako pomagajo, da bodo lažje končali najtemnejša poglavja svojih življenj. V primerih, kjer je šlo za nasilni vzrok smrti, bi identifikacija žrtve preiskovalce seveda lahko napotila tudi v smer storilca.

Vračanje identitete pozabljenim
Pekalova je dobila nalogo rekonstruirati obraz moškega, ki so ga na začetku devetdesetih našli v prtljažniku avtomobila, ki ga je odpeljal pajek. Izkušnja "vračanja človeku njegove identitete" jo je presunila, pravi. "Bil je pozabljen."

Že da Vinci je preučeval trupla
Čeprav se forenzični laboratorij pri identificiranju umrlih že leta naslanja na policijske skice, pa je tokrat prvič, da so na pomoč poklicali študente likovnih oz. plastičnih umetnosti. Podiplomski program, ki deluje že od leta 1982, študentom med drugim vceplja nauke Leonarda da Vincija in drugih starih mojstrov, ki so si pri piljenju svoje umetnosti pomagali z anatomskimi študijami. V univerzitetnih ateljejih na Manhattnu so živi konji, kenguruji in druge živali, ki pridejo "sedet" za skice, menda vsakodneven prizor.

Šola program forenzičnega kiparjenja študentom letos ponuja že drugič. Vsak vpisan študent mora izdelati obraze 20 ljudi; pri tem si lahko pomagajo s 3D-podobami lobanj in podatki o rasi, spolu in starosti, ki so zapisani v kartotekah. Preostale informacije črpajo iz svojega poznavanja anatomije - a pri tem morajo paziti, da ne zajadrajo predaleč v lastno ustvarjalnost.

Projekt je sad dogovora med Bradleyjem Adamsom, predstojnikom za antropologijo na forenzičnem oddelku, in Joejem Mullinsom, strokovnjakom za forenzične skice, ki vodi delavnico. Skrb, da bi morali študenti priti v stik z dejanskimi človeškimi ostanki iz antropološkega laboratorija, je bila vzrok, da česa podobnega niso začeli že prej. Težava je bila odpravljena, ko so v laboratoriju iz zvezne blagajne dobili sredstva za nakup 3D-tiskalnika.

Prvi rezultati se že kažejo
V resnici do zdaj policija ni še nobenega primera rešila neposredno zaradi dela nadobudnih študentov kiparstva. So pa svojci v eni izmed skulptur prepoznali bližnjega, katerega truplo je sicer že bilo identificirano po drugi poti. Trenutno je sicer aktualen primer ženske, ki je pogrešana že od leta 1998: zelo veliko možnosti je, da bo glinena rekonstrukcija njenega obraza - v kombinaciji z analizo DNK - policiste pripeljala do imena in identitete.

Fotografije kipov, ki so shranjeni v forenzičnem laboratoriju, sproti objavljajo na spletu, v nacionalnem katalogu pogrešanih in neidentificiranih ljudi.