Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 16 glasov
Ocenite to novico!
Nekoč Bizanc, nato Konstantinopel, danes pa 12,6-milijonska metropola Carigrad ... Predstavljamo vam prvo izmed treh evropskih prestolnic kulture 2010.
Carigrad, največje mesto v Turčiji in peto največje mestno območje na svetu, velja za kulturno in finančno prestolnico Turčije. Mesto leži na ožini Bospor in obsega območje naravnega pristanišča Zlati rog. Razteza se tako na evropsko kot azijsko stran Bosporja in je tako edina svetovna metropola, ki leži na dveh celinah.
Od prestolnice Rimskega cesarstva do prestolnice kulture
V svoji dolgi zgodovini je bil Carigrad prestolnica Rimskega cesarstva, Vzhodnorimskega cesarstva, pa Latinskega in Otomanskega cesarstva. V letu 2010 pa bo skupaj z nemškim Essnom in madžarskim Pecsem evropska prestolnica kulture.
Zgodovinska območja Carigrada so na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine uvrstili leta 1985, znano je tudi kot "mesto sedmih gričev", saj je bil najstarejši del mesta - tako kot Rim - zgrajen na sedmih gričih zgodovinskega polotoka (tam se je raztezal Konstantinopel), na vsakem stoji mošeja zgodovinskega pomena. Griči so predstavljeni tudi na mestnem grbu s sedmimi trikotniki, nad katerimi se dvigajo štirje minareti.
Carigrad je z dolgo zgodovino postal kulturni in etnični talilni lonec, zato se ponaša s številnimi raznolikimi znamenitostmi, med katerimi so mošeje, cerkve, sinagoge, palače, gradovi in stolpi, ki vsako leto v mesto privabijo milijone obiskovalcev in so srce in duša mesta.
Za najprepoznavnejšo znamenitost Carigrada velja Cerkev svete Modrosti (Hagija Sofija), ki jo dal zgraditi bizantinski cesar Justinijan. Po muslimanskem zavzetju so cerkev spremenili v mošejo. Danes je v njej muzej.
hagijesofíjski -a -o (i)
Poleg znamenite Hagie Sofije, si je vredno ogledat tudi vodne zbiralnike, Modro mošejo, bazar in Bosporski most. Vodni zbiralniki so bili odkriti po naklučju, in sicer za časa Justinjana I. in so z zbiranjem vode zagotavljal najpomembnejšo preskrbo takratnega prebivalstva. Brez zbiralnikov vode bi Bizantinci težko vladali še nadaljnih 800 let. Zanimiv ogled je tudi most čez Bospor (oz.t.i. ožina Sv. Jurija) in Modro mošejo. Modra mošeja je ena tistih mošej, ki je nastala na čast Turških vladarjev tistega časa. Zgradili so jo namensko, tudi zato, da bi obdržal Hagio Sofijo. Predstavlja pa kot faksimile Hagie Sofije. Poleg najpomembnejših znamenitosti so še Bosporski most, ki povezuje Azijo in Evropo in bazar.