Strokovna skupina Dolenjskega muzeja pod vodstvom arheologov Boruta Križa in Petre Stipančić že vrsto let raziskuje na znanem novomeškem prazgodovinskem grobišču Kapiteljska njiva. Po Križevih besedah so na okostni grob kneginje iz zgodnejšega obdobja starejše železne dobe naleteli med raziskovanjem 33. prazgodovinske rodovne gomile na Kapiteljski njivi. Opremljen je bil z več keramičnimi posodami, z dvema bronastima posodama, od katerih je ena verjetno krožnik s širokim robom, druga pa se je ohranila le posredno, s sledovi, ter pestrim bronastim, steklenim in jantarnim nakitom.

Nakitno bogastvo na pokojnici in v šatulji
Najdiščne okoliščine oziroma položaj nakita v grobu nakazujejo, da je imela pokojnica nekaj nakita na sebi, del njenega nakitnega bogastva pa je bil verjetno v grob položen v nekakšni šatulji organskega izvora. V grobu so našli najmanj štiri bronaste sponke oziroma fibule, med njimi veliko bronasto vozlasto fibulo po vzoru vaške z veliko železno nogo, stekleno fibulo z oblogo iz steklene paste, tako imenovano ježevko, fibulo v obliki živali in tako imenovano kačasto fibulo, po Križu pa bi lahko grob, ki ga bodo dokončno izkopali danes, skrival še kakšno.

Od nakita so v spodnjem delu groba našli še dobro ohranjeni masivni bronasti nanožnici, kneginja pa je imela ob stopali položenih več keramičnih posod, ki so bile verjetno pokrite s krožnikom iz bronaste pločevine.

Steklene jagode so ležale tudi ob pokojničini glavi, nekaj pa jih je bilo raztresenih v njeni bližini. V zgornjem delu groba so arheologi odkrili več drobnih keramičnih vijčkov, nekaj zaradi korozije nespoznavnih železnih predmetov in novo skupino keramičnih posod, na vrhu katerih je sled zelenega volka kazala, da so morale biti pokrite z neohranjeno bronasto pločevinasto posodo.

Bron ohranil nekaj delov kosti in zob
Posebnost groba je, tako Križ, nekaj ohranjenih delov kosti in zob, ki se drugače v kemično neugodni ter nepropustni ilovici Kapiteljske njive ne ohranijo, v tem grobu pa so se morale ohraniti zaradi bronastih predmetov.

Po Križevem mnenju gre za enega najbogatejših železnodobnih ženskih grobov, doslej odkritih na območju Novega mesta, ki kulturno sodi na začetek halštatskega obdobja, časovno pa v obdobje od 750 do 700 pred našim štetjem. Pokojnica bi bila lahko začetnica rodu, ena njegovih najstarejših članic ali gospodarica, je pojasnil Križ.