Objekt KSEVT z zunanjostjo vzbuja iluzijo vrtenja in lebdenja v breztežnosti. Foto: BoBo
Objekt KSEVT z zunanjostjo vzbuja iluzijo vrtenja in lebdenja v breztežnosti. Foto: BoBo
Ksevt
Eden izmed pobudnikov projekta KSEVT je Dragan Živadinov, slovenski gledališki režiser in idejni oče petdesetletnega gledališkega projektila 1995-2045 - Noordung. Foto: BoBo
Namesto militarizacije - kulturalizacija vesolja

V Vitanju so odprli vrata Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT). Ob tem je švicarska skupina CodAct izvedla kibernetično zborovsko delo Pendulum Choir, odprli so prvo stalno razstavo Herman Potočnik Noordung: 100 monumentalnih vplivov in se povezali s posadko Mednarodne vesoljske postaje.

Vsebinski in arhitekturni presežek projekta je v smislu primerljivosti z EU-jem ali svetom nasploh. Izhodiščna lega kulturnega središča je ohranjanje spomina na pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga, ki mu bo tudi posvečena prva stalna razstava.

Ta za izhodišče jemlje sto risb, ki jih je Potočnik prostoročno narisal za svojo knjigo leta 1928. Risbe so tako didaktične kot vizionarske. Razstava je namenjena učencem osnovnih in srednjih šol, družinam z otroki in vsem, ki jih zanima Potočnik, njegovo delo in daljnosežen vpliv knjige Problem vožnje po vesolju - raketni motor na razvoj vesoljskih tehnologij, so zapisali na spletni strani KSEVT-a.

Nagovor ruskega kozmonavta
Kot je pred dogodkom povedal direktor KSEVT-a Miha Turšič, je ob odprtju Vitanje z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) nagovoril tudi ruski kozmonavt Jurij Ivanovič Malenčenko, ki je te kraje obiskal že lani.

V KSEVT-u se bodo po besedah Turšiča posvetili realizaciji koncepta, ki ga imenujejo kulturalizacija vesolja. V vesoljske programe bodo uvajali humanistiko in umetnost in kot novo izbiro nasproti obstoječim nacionalno-varnostnim, nacionalno-civilnim in komercialnim vesoljskim programom predlagali kulturni vesoljski program, ki se posveča predvsem vprašanjem človeškega v dosegljivem vesolju.

KSEVT se nahaja na lokaciji nekdanjega lokalnega kulturnega doma. Objekt z zunanjostjo vzbuja iluzijo vrtenja in lebdenja v breztežnosti. Po Potočnikovem načrtu iz leta 1928 za prvo geostacionarno vesoljsko postajo v obliki bivalnega kolesa, so ga zasnovali biroji Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorčič arhitekti, Ofis arhitekti in biro Sadar+Vuga.

V kletnem delu objekta bodo prostore imela lokalna društva. Pritlični del, krožna dvorana, bo po besedah atraktorja in enega izmed pobudnikov ideje Dragana Živadinova "dnevna soba Vitanja". Dvorana se prek razstavnega prostora nadaljuje v večnamenski prostor za raziskovanje in študij.




Namesto militarizacije - kulturalizacija vesolja