Tradicionalni recital Prešernovih pesmi je na sončen, a mrzel zimski dan pritegnil številne kulture željne poslušalce. Foto: MMC RTV SLO
Tradicionalni recital Prešernovih pesmi je na sončen, a mrzel zimski dan pritegnil številne kulture željne poslušalce. Foto: MMC RTV SLO
Aleš Jan je bil pobudnik prvega recitala pred več kot četrt stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Prešernovi verzi na Prešernovem trgu

Nagovoru ljubljanskega podžupana Aleša Čerina sta sledili Zdravljica v interpretaciji igralca Marka Simčiča in protestna izjava KOKS-a proti ukinitvi ministrstva za kulturo.

Čerin je uvodoma poudaril, da "Prešernova zapuščina niso le besede, prelite v verze, pač pa tudi aktualno sporočilo vsem, ki ljubimo slovensko besedo", in ki smo se, kot je citiral Prešerna: "zbratli, ker dobro v srcu mislimo". Poudaril je, da je bil največji slovenski pesnik pomemben tudi za prestolnico, saj je v svojih delih večkrat ovekovečil Ljubljano.

Aleš Jan: "Kultura je naše orožje"
Simčič je na oder povabil nekdanjega predsednika Združenja dramskih umetnikov (ZDUS) Aleša Jana, ki je bil pobudnik prvega recitala leta 1984. Jan je spomnil na začetke recitala in njegove cilje, med katerimi je spomnil na promocijo igralca, takratni upor t. i. skupnim jugoslovanskim jedrom in ustvarjanje vzdušja za dvigovanje nacionalne samobitnosti. Ob tem je poudaril, da so imeli takrat podporo političnih veljakov, ki so jih nagovorili z besedami: "Kultura je naše orožje."

Danes pa kultura po Janovih besedah "nima orožja", izgublja simbolni pomen in na žalost veljajo Prešernovi verzi: "Minuli sreče so in slave časi, ker vredna dela niso jih budila, umolknili so pesem sladki glasi."

Janovim besedam je sledil Krst pri Savici v interpretaciji Violete Tomič, Maje Sever in Vita Weissa ter druge Prešernove pesmi, ki so jih recitirali igralci. Med njimi so bili Sandi Pavlin, Jožef Ropoša, Marijana Brecelj, Jerca Mrzel, Jožica Avbelj, Sergej Ferrari, Uroš Maček in Rok Kravanja. Za skupinsko slikovito interpretacijo Povodnega moža so se odločili Tina Vrbnjak, Ivan Peternelj in Blaž Šef. Recital pa tudi tokrat ni minil brez Štefke Drolc in njene interpretacije Nezakonske matere.

Pavčkov prešerni dan
V knjigarni Konzorcij pa so kulturni praznik posvetili poeziji oktobra preminulega pesnika Toneta Pavčka. Dopoldanski del programa, poimenovanega Pavčkov prešerni dan, je bil namenjen predvsem najmlajšim, v nadaljevanju pa so predstavili Pavčkovo zadnjo pesniško zbirko Angeli. Ta je na pesnikovo željo na knjižne police prišla prav na Prešernov dan.

Angeli so bili, kot je za povedal urednik Andrej Ilc, zadnja pesniška zbirka, pri nastanku katere je sodeloval Pavček, tako pri izboru pesmi kot pri izbiri ilustratorja Danijela Demšarja. Na neki način je bil to tudi eden od njegovih obredov poslavljanja. H knjigi je spremno besedo napisala pesnikova hči Saša Pavček, ki ji gre poleg pesnika glavna zasluga za to, da so Angeli izšli.

Prešernovi verzi na Prešernovem trgu