Francoski filozof Jacques Ranciere (1940), ki je zaslužni profesor univerze Paris-8, je objavil vrsto knjig o zgodovini delavskega gibanja, zgodovinopisju, pedagogiki, emancipatorni politiki, moderni literaturi, filmu in umetnosti. Njegova dela veljajo za temeljna na področjih sodobne politične filozofije in estetike. Foto: MSU
Francoski filozof Jacques Ranciere (1940), ki je zaslužni profesor univerze Paris-8, je objavil vrsto knjig o zgodovini delavskega gibanja, zgodovinopisju, pedagogiki, emancipatorni politiki, moderni literaturi, filmu in umetnosti. Njegova dela veljajo za temeljna na področjih sodobne politične filozofije in estetike. Foto: MSU
Jacques Rancière: Nevedni učitelj
Svoje pojmovanje estetike in političnosti umetnosti Ranciere razvija skozi polemike s številnimi sodobnimi filozofi, teoretiki in usmeritvami v umetniški produkciji. Foto: emanat.si

Filozof bo imel v četrtek, 26. novembra, otvoritveno predavanje v okviru Slovenskega knjižnega sejma v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Dan kasneje pa se bo na ZRC SAZU odvila mednarodna konferenca, ki jo pod naslovom Estetski režim umetnosti: razsežnosti Rancièrove teorije organizirata Slovensko društvo za estetiko in Zavod Maska v sodelovanju s knjigarno Azil. Isti dan bo Rancière gost večernega programa Slovenske kinoteke v znamenju filmov, umetnikov in tem, ki jih obravnava v knjigi Aisthesis.

V Zagrebu bo Rancière predaval v Muzeju sodobne umetnosti (MSU), na Akademiji dramske umetnosti pa bo organiziran pogovor, namenjen študentom in širši javnosti. Ranciere bo v ponedeljek zvečer v MSU-ju predaval na temo Uporaba časa - filmski trenutki, v katerem bo poglobil svoje analize o razmerjih časa, umetnosti in emancipacije, napovedujejo organizatorji visokega obiska. Za torek je predvideno, da bo obiskal Akademijo dramske umetnosti.

Kot mislec emancipacije se je Ranciere v zadnjih letih posvečal raziskavam odnosa med časom in umetnostjo tako v primeru umetnosti v zgodovinskem času kot o času kot snovi umetniškega ustvarjanja.

Organizatorji poudarjajo, da analize francoskega filozofa niso omejene zgolj na vprašanja, ki so povezana z umetniškimi praksami, temveč jih povezuje s svojimi dosedanjimi razmišljanji o demokraciji in enakopravnosti. Na ta način odpira intelektualno obzorje, v katerem si je mogoče zamisliti čas svobode.

Esej, posvečen madžarskemu filmskemu mojstru
O tem govori tudi Rancierov esej Čas-potem, ki bo ob obisku filozofa izšel v hrvaškem jeziku. Esej govori o madžarskem režiserju Beli Tarru. Kot so še navedli, je Ranciere s filozofskimi prispevki bistveno vplival na sodobno dojemanje družbe in umetnosti.

Vstopnine za Rancierove nastope ni, zagotovljen bo simultani prevod iz francoskega v hrvaški jezik.

Rancierov obisk v Zagrebu bo potekal v sklopu letošnjega festivala Francije na Hrvaškem Rendez-vous. Od pomladi je festival v več kot 20 hrvaških mestih postregel s 180 dogodki in predstavil dosežke Francije na različnih področjih, od gastronomije in mode prek znanosti in umetnosti do športa in cirkusa.