Tate Gallery v svojih prostorih hrani neprecenjivo zbirko, v kateri so dela J. M. W. Turnerja, Thomasa Gainsborougha in John Constabla, pa tudi modernih umetnikov, kot sta David Hockney in Francis Bacon. Foto: Reuters
Tate Gallery v svojih prostorih hrani neprecenjivo zbirko, v kateri so dela J. M. W. Turnerja, Thomasa Gainsborougha in John Constabla, pa tudi modernih umetnikov, kot sta David Hockney in Francis Bacon. Foto: Reuters

Prenova galerije Tate Britain ne bo naredila kul, à la Tate Modern. Toda izkušnja prihoda, ki je bila nekoč podobna ujetosti v arhitekturno kilo, je postala veliko prijetnejša in arhitekturno elegantna.

umetnostni kritik Jay Merrick

V sklopu projekta so prenovili najstarejše dele stavbe, predvsemvhod, ki gleda na Temzo, in stopnišče pod kupolo. Odprli so tudi krožni balkon pod kupolo, ki je bil za obiskovalce zaprt vse od dvajsetih let minulega stoletja; na čelu revitalizacije sta stala arhitekta Peter St John in Adam Caruso. (in čeprav je rezultat njunega dela morda videti logičen in organski, pa je sad trdega dela: zadnjih šest let sta se menda po trikrat na mesec sestajala s predstavniki Tatea.)

Zaključek del, ki sledijo odprtju desetih novih galerij v maju, je direktorica galerije Penelope Curtis po pisanju britanskega BBC pospremila z besedami, da prenova "potrjuje in še poudarja izvirno veličastnost galerij".

Med prenovo so obnovili tudi zidno poslikavo Rexa Whistlerja, The Expedition in Pursuit of Rare Meats 1926/27, ki krasi restavracijo, poimenovano po umetniku; fresko je sicer leta 1928 poškodovala poplava. Poleg tega so odprli novi vhod za šole in novo galerijo za odprtja začasnih razstav.

Dovolj lažne skromnosti
Galerija Tate Britain - oziroma National Gallery of British Art - je vrata za javnost prvič odprla leta 1897; potreba po njej se je pojavila potem, ko je bogati industrialist Henry Tate svojo zbirko umetnin poklonil narodu. Zgradili so jo na istem mestu, kjer je prej stal zapor Millbank; v njem so bili zaprti obsojenci, preden so jih poslali v Avstralijo.

"Med letoma 1960 in 1990 se je ljudem zdelo, da se morajo za stavbo opravičevati," je direktor Nicholas Serota pripomnil na včerajšnjem odprtju. "Zdelo se jim je, da je treba zniževati strope in postavljati lažne stene ter tako ustvarjati "nevtralne" prostore. Šele od leta '90 dalje galerije odpiramo. Danes ste priča manifestaciji ugotovitve, da se da stavbo uporabljati na veliko različnih načinov in da se lahko umetniki nanjo navezujejo na način, ki si ga pred 30 ali 40 leti nismo znali predstavljati."

Prenova galerije Tate Britain ne bo naredila kul, à la Tate Modern. Toda izkušnja prihoda, ki je bila nekoč podobna ujetosti v arhitekturno kilo, je postala veliko prijetnejša in arhitekturno elegantna.

umetnostni kritik Jay Merrick