V Evropski prestolnici kulture bodo jutri gostili priznanega umetnostnega teoretika Borisa Groysa, s katerim se bo ob 19.00 v Kazinski dvorani SNG-ja Maribor pogovarjal Marcel Štefančič.
Z jutrišnjim dnem se tako začenja eden izmed vrhuncev (in finančno najzajetnejših zalogajev) EPK-ja, sklop prireditev Dvanajst, v okviru katerega bo Maribor vsak mesec gostil eno izmed vodilnih osebnosti na svojem področju.
Povezovalni moment in izbirno merilo vabljenih je, da gre za vodilne svetovne predstavnike na svojem področju (od umetniških zvrsti do filozofije), ki bodo posebej za to priložnost zasnovali izviren pogled na izbrani vidik prihodnosti. Tako bodo v okviru projekta Evropska prestolnica kulture med drugimi Slovenijo obiskali pesnik, esejist in prevajalec Hans Magnus Enzensberger (2. aprila), francosko-bolgarski filozof Tzvetan Todorov (4. aprila), sloviti gledališčnik in koreograf Jan Fabre (7. maj), srbsko-ameriški Pulitzerjev nagrajenec za poezijo Charles Simić (11. junij), indijski pisatelj (in avtor romana, po katerem je bil posnet Revni milijonar) Vikas Swarup (23. junij), umetnica performansa Rebecca Horn (27. september), šahovski velemojster Gari Kasparov (9. november) ter drugi.
Z vsakim izmed gostov bo treba vzpostaviti pogled v prihodnost, ki ga vznemirja, ter najširšemu občinstvu posredovati umetniško, družbeno in filozofsko vizijo prihodnosti v obliki napisanega eseja in predavanja, ki bo pospremljeno s pogovorom na temo prihodnost. Ob vsakem obisku bo izšel slovenski prevod predavanj nastopajočega, v zadnji, 13. knjigi pa bodo zbrali vse prispevke in jo razdelili občanom.
Kdo je Boris Groys?
Leta 1947 v Berlinu rojeni Groys je eden najvplivnejših teoretikov na področjih sodobne umetnosti in kulture. Teme, s katerimi se ukvarja, so modernizem, ruska avantgarda, inovacija in odkrivanje novega ter vloga arhiva in muzeja v odnosu do družbe na splošno. Je avtor številnih knjig in člankov, ki jih odlikuje predvsem "šarm ekscentričnosti". Poleg pisanja pa se Groys ukvarja tudi s filmom in videoinstalacijami.
Priznani umetnosti teoretik, ki je rektor Likovne akademije na Dunaju, pisec ter profesor estetike in filozofije na Centru za umetnost in medijsko tehnologijo v Karlsruheju, premišljuje o aktualnih vprašanjih umetnosti danes. Obravnava predvsem vprašanje umetnosti v totalitarni in kapitalistični družbi, vprašanje novega, kulturno ekonomijo menjave in logiko zbirke. Pri tem ne razkrinka le modelov eksistence umetnosti danes, marveč tudi analizira generatorje okolja, ki umetnost vse bolj sodoločajo in soustvarjajo.