Renesančni ženski akt, poznan kot Monna Vanna, je od leta 1862 v zbirki renesančne umetnosti Muzeja Condé, ki domuje v dvorcu Chantilly. Da delita Mona Liza, ena najbolj obleganih slik pariškega Louvra, in risba iz Chantillyja, več podobnosti, uzre seveda že oko laika, a kljub temu do zdaj ni bilo dovolj dokazov, da bi akt tudi neposredno povezovali z Leonardovo roko. Do zdaj je veljala za delo njegove delavnice, ne pa tudi mojstra samega.

Morda pripravljalno delo za slavno Mono Lizo
Po analizi, ki so jo strokovnjaki muzeja več mesecev opravljali s kolegi v Louvru, so zdaj prepričani, da je imel pri uresničitvi risbe prste zraven tudi Leonardo sam. "Risba ima svojo kakovost, oblikovanje obraza in rok je zares izjemno. Ne gre zgolj za bledo kopijo," je za AFP povedal kurator Mathieu Deldicque. "Pred nami je nekaj, kar je nastajalo vzporedno z Mono Lizo v poznih letih Leonardovega življenja," je dodal. Umetnostni zgodovinarji sicer nastanek Mone Lize postavljajo med leti 1503 in 1506, vendar ni nemogoče, da je Leonardo sliko zaključeval še leta 1517 (eden najbolj cenjenih renesančnih genijev je umrl leta 1519 v Franciji, kamor se je preselil na povabilo kralja Franca I.). Kustos meni, da je akt skoraj gotovo pripravljalno delo za oljno sliko.

Risba je v Chantillyju, odkar jo je aumalski vojvoda leta 1862 kupil za 7.000 frankov, kar je bilo tedaj pravo malo premoženje. Pa vendar so šele zdaj strokovnjaki podrobneje preverili možnost tesnejše povezave z Leonardovo znamenito portretiranko skrivnostnega nasmeha. Med podobnostmi, ki jih delita sliki, poudarjajo predvsem držo rok in celotnega telesa. Zelo blizu so tudi dimenzije obeh slik, poleg tega je podlaga risbe preluknjana, kar namiguje na možnost prerisovanja.

Prisotne tudi roke drugih mojstrov
Če nič drugega, je akt izvirno delo Leonardove delavnice in ne ena izmed kakšnih 30 kopij gole Mone Lize, ki so v svetu, je za časopis Le Parisien dejal konservator iz Louvra Bruno Mottin. Vendar previdnost pred prenaglo atribucijo ni odveč, opozarjajo, saj kar nekaj indicev potrjuje tudi sodelovanje drugih slikarjev delavnice. "Senčenje pri glavi na vrhu risbe je delo desničarja, Leonardo pa je risal z levico," pojasnjuje konservator.

Odštevanje do 500-letnice Leonardove smrti
Temeljita analiza bo zahtevala čas, pravi, saj imamo opravka z zelo občutljivim materialom. Znanstveniki so skenirali delo, da bi najprej ugotovili, ali je nastala pred Mono Lizo ali po njej. V muzeju pričakujejo, da bodo imeli končne odgovore najpozneje leta 2019, ko bo minilo 500 let od da Vincijeve smrti.