Drugo
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,4 od 13 glasov Ocenite to novico!
Če ne drugega, naravne katastrofe nekaj stoletij (ali celo tisočletij) pozneje osrečijo vsaj arheologe. Za arheološka bisera Herculaneum in Pompeje se lahko 'zahvalimo' izbruhu Vezuva, zdaj pa so Italijani odkrili še ostanke groba slavnega rimskega generala, ki je navdahnil lik Russella Crowa v filmu Gladiator. Grobnica se je ohranila po zaslugi poplavljajoče Tibere, ki je stebre, nagrobnike in napise na njih trajno 'vložila' v blato. Foto: AP
Osrednji zaplet v filmu - razkol med generalom in novim cesarjem, naročen pokol generalove družine, njegov pobeg in nato (malo verjeten) ponoven vzpon do gladiatorske slave in moči - je verjetno tudi zaradi dobre umeščenosti v zgodovinski kontekst naletel na dober sprejem.
Ni še znano, ali so v grobnici Marka Nonija tudi njegovi posmrtni ostanki.

Dodaj v

Grob filmskega Gladiatorja - no ja, skoraj

Arheologija se spogleduje s Hollywoodom
18. oktober 2008 ob 16:14
Rim - MMC RTV SLO

General Maksim Decimus, neustrašni, častni in maščevalni junak zgodovinske epopeje Ridleyja Scotta, ni nikoli zares obstajal. Vendar to še ne pomeni, da se ga ne da tržiti.

Gladiator, film o patriciju, ki zdrsne v nemilost, prek okrvavljenih trupel nasprotnikov pripleza do naslova gladiatorja in si utre pot do rimskega Koloseja, kjer dokončno poravna stare račune s krutim cesarjem, se je tako močno vtisnil v kolektivno (pod)zavest, da se je v ljudeh zbudilo celo zanimanje za ... resnično zgodovino.

V bližini antičnega mesta Saxa Rubra, severno od Rima, so med kopanjem gradbišča našli ostanke grobnice Marka Nonija Macrinusa, generala, ki je živel v približno istem času kot izmišljeni Maximus. 1.800 let star mavzolej ob obrežju Tibere so arheologi že označili za eno najpomembnejših antičnih najdb zadnjih desetletij.

Scenaristi so naredili domačo nalogo
Filmski gladiator je bil "ljubljenec" filozofa in vladarja Marka Avrelija, kateremu se je v 2. stoletju proti germanskim plemenom, ki so grozila, da bodo preplavila Apeninski polotok, pomagal bojevati tako uspešno, da sta bila zaton in somrak imperija "odložena" vsaj še za eno stoletje. Vse povedano drži tudi za prokonzula Marka Nonija, moža, čigar poslednje počivališče doslej ni bilo znano.

Prav tako je res, da je (relativno) miroljubnega, učenega in priljubljenega Marka Avrelija na prestolu zamenjal sin Komod, dekadentni zapravljivec, ki je očetovo skrbno nabrano dediščino hitro pretopil v leta razvratnega življenja in visokoproračunskih gladiatorskih predstav. Komod je bil točno tak vladar, da je bil v očeh starih generalov svojega očeta deležen le prezira in sovraštva.

Ne tako hitro ...
Med navdušenim vlečenjem vzporednic lahko hitro "spregledamo", da Macrinus ni bil s Pirenjeskega polotoka, da notranjosti gladiatorske arene ni videl drugače kot s tribune, da se ni zapletel s hčerko Marka Avrelija in da ni dokazov, da bi kdaj izgubil naklonjenost vladarja. Vse to je italijanski javnosti, ki je "svojega" generala začela enačiti s filmskim, malo mar - tovrstni naslovi "Najdena grobnica Gladiatorja" so se pojavili na naslovnicah večine časopisov. Resnici na ljubo: to, kar povezuje Macrinusa s filmskim Maksimom, je v tistem času veljalo še za mnogo drugih poveljnikov. Publio Helvio Pertinax, denimo, se je prav tako bojeval pod Markom Avrelijem, za nameček še spletkaril proti Komodi in bil na koncu žrtev zarote vladarjevega kroga (Pertinax je bil pravzaprav zgodovinski navdih za lik generala Livija (Stephen Boyd) v filmu Padec rimskega imperija Anthonyja Manna (1964), katerega adaptacija je bil do neke mere tudi Gladiator).

Pravi Macrinus bi se verjetno zgrozil ob misli, da ga je kdo zamešal z gladiatorjem. Za rojenega patricija bi bil tak spust po družabni lestvici nezaslišan - ljudje njegovega kova z gladiatorji (perditi homines - pogubljenci) niso imeli nobenega stika. Prav zato je bilo obnašanje cesarja Komode, ki se je z gladiatorji družil in z njimi celo vadil, za tiste čase tako nezaslišano. Komoda v resnici ni ubil gladiator, ampak (po naročilu zarotnikov) Narcis, atlet, s katerim je včasih boksal.

Ana Jurc

Prijavi napako
Komentarji
triban
# 19.10.2008 ob 13:26
vauuuu...ta film je pa res dober.....
majica
# 19.10.2008 ob 10:34
Bravo Ana Jurc! Taki prispevki so zlata vredni! Odlično, odlično, odlično....
WANNAGONE
# 18.10.2008 ob 21:26
Fascinanten film ... čakamo še spodoben film o Aleksandru Velikem, ker ta, ki je bil posnet, je katastrofa, in pa recimo sodoben film o Juliju Cezarju. Zdaj se vrti ena nadaljevanka ...
Krstinho
# 18.10.2008 ob 19:13
Commodus: "How dare you show your back to me! Slave, you will remove your helmet and tell me your name!"
Maximus: [removes helmet and turns around to face Commodus] "My name is Maximus Decimus Meridius, commander of the Armies of the North, General of the Felix Legions, loyal servant to the true emperor, Marcus Aurelius. Father to a murdered son, husband to a murdered wife ... And I will have my vengeance, in this life or the next.
[Commodus trembles in disbelief]
.
.
.
Eden najbolj legendarnih momentov v zgodovini filma :D Maximus legenda!
smayo
# 18.10.2008 ob 19:12
Decimus* my bad =)
smayo
# 18.10.2008 ob 19:12
My name is Maximus Aurelius.. And I will have my vengance, in this life or the next! Jst sm čist nor na ta film:D
filozof
# 18.10.2008 ob 18:59
lepo da sepove take zanimivost.
Kazalo