Evropska unija je odobrila prispevek v višini 69 milijonov kun – 85 odstotkov potrebnega denarja za prenovo Galeba ter zaščitene kulturne dediščine upravnega poslopja nekdanje tovarne sladkorja. Mesto bo za ta podvig prispevalo približno 1,6 milijona evrov. Gre za najdražji projekt financiranja kulturne infrastrukture, ki ga je doslej na Hrvaškem financiral EU.

Muzej, ne pa mavzolej
Ko bodo ladjo nekdanjega jugoslovanskega predsednika odprli za obiskovalce, bo mogoč ogled rezidenčnega dela plovila, v katerem je Tito preživljal čas med številnimi potovanji po svetu. Na Galebu so med drugim sprožili pobudo za ustanovitev gibanja neuvrščenih. "A ladje ne bomo uporabljali za poveličevanje katerih koli zgodovinskih oseb", je poudaril reški župan Vojko Obersnel.

Več kot dve tretjini od 4.500 kvadratnih metrov Galeba bodo namenili muzejskemu pregledu njegove zgodovine in režimov, ki so se spreminjali na Reki. Druge prostore bodo uredili za gostinske storitve, gledališke in filmske predstave, tribune in delavnice. Prenovljeni Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu potniškega pristanišča.

Simbol nekdanje države
Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi; njen osnovni namen naj bi bil prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.

Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v Črno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanikolauju, ki je plovilo nameraval prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Mesto jo je kupilo leta 2009, potem ko je že dalj časa propadala v reški ladjedelnici.

Baročna palača na pragu industrijske dobe
Upravno poslopje nekdanje reške tovarne sladkorja, ki je bilo zgrajeno sredi 18. stoletja in velja za eno najlepših baročnih palač na vzhodni obali Jadrana, bodo uredili v nov sedež mestnega muzeja. V bogati zgodovini je gostila tako upravo nekdanje tobačne tovarne kot tudi tovarne motorjev Rikard Benčić. Gradnja tovarne je označila začetek industrializacije Reke.

Na Reki pričakujejo, da bodo sredstva za obnovo ladje in tovarne prejeli do konca leta, ker ju je treba urediti do leta 2020, ko bo Reka evropska prestolnica kulture.