Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 20 glasov Ocenite to novico!
Načrti, da bi Galeba preuredili v luksuzno plovilo, se niso uresničili - bo pa zato novo življenje dobil kot muzej.
Načrti, da bi Galeba preuredili v luksuzno plovilo, se niso uresničili, bo pa zato novo življenje dobil kot muzej. Foto: Reuters
Tito je ladjo pogosto uporabljal za potovanja po svetu. Na Galebu je gostil številne državnike in pomembneže, na primer Winstona Churchilla in kraljico Elizabeto II., pa tudi filmske zvezdnike, med njimi Richarda Burtona, Elizabeth Taylor, Sofio Loren, Kirka Douglasa ... Foto: BoBo
Nekdanji simbol jugoslovanske države je več let propadal v reški ladjedelnici. Foto: BoBo

Dodaj v

Hrvati bodo Titovega Galeba obnovili z evropskim denarjem

Bo Reka znala unovčiti naslov evropske prestolnice kulture?
16. april 2017 ob 10:55
Reka - MMC RTV SLO/STA

Hrvaško pristaniško mesto Reka, ki bo leta 2020 nosilo naziv evropske prestolnice kulture, je iz skladov EU-ja dobilo 9,3 milijona evrov za obnovo nekdanje Titove ladje Galeb in industrijskega poslopja reške tovarne sladkorja.

Evropska unija je odobrila prispevek v višini 69 milijonov kun – 85 odstotkov potrebnega denarja za prenovo Galeba ter zaščitene kulturne dediščine upravnega poslopja nekdanje tovarne sladkorja. Mesto bo za ta podvig prispevalo približno 1,6 milijona evrov. Gre za najdražji projekt financiranja kulturne infrastrukture, ki ga je doslej na Hrvaškem financiral EU.

Muzej, ne pa mavzolej
Ko bodo ladjo nekdanjega jugoslovanskega predsednika odprli za obiskovalce, bo mogoč ogled rezidenčnega dela plovila, v katerem je Tito preživljal čas med številnimi potovanji po svetu. Na Galebu so med drugim sprožili pobudo za ustanovitev gibanja neuvrščenih. "A ladje ne bomo uporabljali za poveličevanje katerih koli zgodovinskih oseb", je poudaril reški župan Vojko Obersnel.

Več kot dve tretjini od 4.500 kvadratnih metrov Galeba bodo namenili muzejskemu pregledu njegove zgodovine in režimov, ki so se spreminjali na Reki. Druge prostore bodo uredili za gostinske storitve, gledališke in filmske predstave, tribune in delavnice. Prenovljeni Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu potniškega pristanišča.

Simbol nekdanje države
Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi; njen osnovni namen naj bi bil prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.

Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v Črno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanikolauju, ki je plovilo nameraval prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Mesto jo je kupilo leta 2009, potem ko je že dalj časa propadala v reški ladjedelnici.

Baročna palača na pragu industrijske dobe
Upravno poslopje nekdanje reške tovarne sladkorja, ki je bilo zgrajeno sredi 18. stoletja in velja za eno najlepših baročnih palač na vzhodni obali Jadrana, bodo uredili v nov sedež mestnega muzeja. V bogati zgodovini je gostila tako upravo nekdanje tobačne tovarne kot tudi tovarne motorjev Rikard Benčić. Gradnja tovarne je označila začetek industrializacije Reke.

Na Reki pričakujejo, da bodo sredstva za obnovo ladje in tovarne prejeli do konca leta, ker ju je treba urediti do leta 2020, ko bo Reka evropska prestolnica kulture.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
d1
# 16.04.2017 ob 11:28
@sandi4
In jugonostalgični Slovenci bodo drli na Hravaško,na ogled ladje.To pa bodo tudi edini obiskovalci.

Kar komur paše. Sploh pa je to zgodovina, za ene dober spomin, za druge slab...zgodovina pa je vseeno.
pazi_mina
# 16.04.2017 ob 11:15
Samo da ga ne bodo s slovenskim, tako kot bodo na koncu sanirali Mercator oziroma jim ga bomo kar mi
Ehehe
# 16.04.2017 ob 11:35
Odlicno, to si bom pa sel pogledat. Premalo je muzejev o dogajanju v Jugoslaviji, vsekakor zanimivo obdobje zgodovine ki bi ga lahko bolje izkoristili v izobrazevalne in turisticne namene
SKing
# 16.04.2017 ob 13:23
Če bi rekli Igorju B., bi bilo lažje. Njemu je 10 milijonov tako ali tako enako kot je nam en cent! Tako da če bi njemu rekli, bi bila ladja že zdavnaj obnovljena.
pidy
# 16.04.2017 ob 11:39
sasvim polagano, polagano, pola snage, svum snaaaaagoooom!!!
ha ha. dobra.
alcatraz
# 17.04.2017 ob 16:13
dost slabo, da so dopustil da to plovilo takole crkne
FancyBoy
# 17.04.2017 ob 08:54
Čudno. Človek bi glede na hrvaško politično klimo pričakoval, da bodo kaj od Pavelića restavrirali.
Triglavski zmaj
# 16.04.2017 ob 11:39
Bah, toliko o enakosti v Jugi.
slivovica
# 16.04.2017 ob 11:26
Lepo
alcatraz
# 17.04.2017 ob 16:14
Za vedno več Slovencev le oddaljen spomin, ko je bil človek še človek in kjer je delavec dobil pošteno plačilo in ni bilo lačnih otrok.

Tako je!
Alorius
# 16.04.2017 ob 14:06
HAHAHAHAHAHA

Najboljše pa je da EU ki jo imate tako radi eni ki sovražite Jugo in Tita, daje denar za simbol SFRJ in Tita...

Epsko.
Dux Ursus
# 16.04.2017 ob 13:05
"Galeb", nekoč najbolj požrešna ptica, bo kot kaže, še bolj požrešna kot je bila.
barezi
# 16.04.2017 ob 12:18
Z denarjem EU bi Hrvati lahko opremili kakšno bolnico ali zgradili kakšno moderno šolo... Ne pa spomin na luksus nekega diktatorja.
Celjan27
# 16.04.2017 ob 16:43
Odlicna novica!!! Komaj cakam, da grem pogledat - upam, da bo v cim bolj originalni obliki.
spy rtv slo
# 16.04.2017 ob 15:48
čudno da z denarjem ne bodo kupili novo orožje presenečajo me
u qratz
# 16.04.2017 ob 13:04
tito,edina resnična legenda teh krajev
vnk
# 16.04.2017 ob 12:35
Ah ja, mi kekci smo jih v EU spustili.
NAUTILUS
# 16.04.2017 ob 18:04
Tone Zeliščar

BRATOVŠČINA SVINJEGA GALEBA

Spisal je nekoč Seliškar Tone
knjigo o tovariših z Galeba,
družbe takšna je bila potreba,
slikati junake in poltrone.

Sinji je galeb bil v knjigi tisti,
bratovščina z ladje združba slavna,
knjige pa poanta prva, glavna,
da vsi nismo si enaki, isti.

Vsi vemó, čigav je bil Galeb,
ki križaril ni le po Jadranu,
v tujem marsikdaj vedril pristanu,
od lastnikovih odvisen bil potreb.

Bratovščina se na njem je zbrala,
večidel podkupljenih, prodanih,
samih kapitanu slepo vdanih,
takšna združba se mu je predala.

Jo prignala je na krov potreba
kapitanu staremu služiti,
mogla bi tedaj ime dobiti
»Bratovščina Svinjega galeba«.

»Misliš mar na Sinjega galeba?«
zagotovo vaše bo vprašanje,
naj ne preseneti vas spoznanje,
prav da mu je »svinji« reči treba.

Da pridevnik »svinji« nima zveze
prav nobene s svinjo in svinjino,
ta izraz da sodi v zgodovino,
razložim takoj vam bistvo teze.

Dobro znana Svinja je planina,
a za pašo svinjam ni služila,
saj ime po svincu je dobila,
kot že dolgo piše zgodovina.

Znan takisto tisti Vrh je sinji,
ki imena nima po sinjini,
pač po svincu, in ne po svinini,
pred stoletjem bil je Vrh še Svinji.

In Galeb bil Svinji je takisto,
plul je namreč še v svinčenih časih,
znanih po herojih, takšnih asih,
ki streljáli s svincem so na čisto.

Koliko nam svinca je porabil,
kapitan, svetál zgled prepoštenih,
gusarjev in vseh neuvrščenih,
narod raje zdavnaj je pozabil.

Ko je končno glavni vzel slovo,
zdelo se je, tudi da Galeb,
ves opešan, nič več ni bil lep,
zanemarjen je rjavel grdo.

Pa se stara bratovščina zbere,
Svinjega zajaha spet galeba,
vodita pohlep jo in potreba,
da vsevprek lastnini, vse odere.

Zdavnaj je Galeba ugrabila,
češ da gre za skupni interes,
pa v resnici šlo je za potres,
ki ga združba ta je povzročila.

Svinjega galeba zdaj posadka
skriva za nekdanjim se lastnikom,
ga enači skorajda s svetnikom
in skrbi za stalno rast podmladka.

Floskule so znane teh mornarjev.
Jih mar treba zdaj je ponoviti?
Znajo v en rog isto le trobiti,
to povedati za kup denarjev.

Da Galeb je ptiček socialen,
za enakost ptičkov se zavzema,
vodi ga egalitizma vnema
in še kakšen moto prav banalen.

Zdaj z Galebom je zadeva taka:
lutka ga krmari, poveljuje,
stara združba zgolj dobičke kuje,
v lastne žepe brez sramu pretaka.

Svinjega galeba staro moštvo
vsake toliko se gre volitve,
brani svoje lastne pridobitve.
lažno razkazuje nam uboštvo.

Volijo pro forma kapitana,
vsakič bolj vodljivega pajaca,
pravijo pa temu nova faca,
ki da bo rešila nas tirana.

Svinec skoraj je povsem pozabljen,
in namesto, da ostal bi Svinji
bi Galeb postal najraje Sinji,
še izraz za imidž bo zlorabljen.

Ker posadka se boji resnice,
ki na plan bi utegníla priti,
treba pojem »svinji« je zakriti,
češ da za osebne gre pravice.

Saj še vedno strah med moštvom vlada,
da Galebovo ime izvorno
nápak razumela bi, nazorno
zlasti pokolenja zdajšnja mlada.

Strah posadke res je upravičen,
saj lahko prodrejo govorice,
da galebi lopovske so ptice,
glas razširi takšen se krivičen:

da svinčena je bila morija,
da Galeb navadna je prevara,
da zločin nikoli ne zastara,
in da vse bilo je svinjarija.
dharma
# 16.04.2017 ob 12:22
Mah to bi morali kroati zrihtati v nulo (v stilu, ki je bil) in se potem iti konferenčni, festivalski turizem na jadranu plus rent bogatim rusom...kakšen muzej neki.
SamoRes
# 16.04.2017 ob 11:51
Za vedno več Slovencev le oddaljen spomin, ko je bil človek še človek in kjer je delavec dobil pošteno plačilo in ni bilo lačnih otrok.
sandi4
# 16.04.2017 ob 11:14
In jugonostalgični Slovenci bodo drli na Hravaško,na ogled ladje.To pa bodo tudi edini obiskovalci.
Kazalo