Minister za kulturo Dario Franceschini je na čelu nove iniciative za večjo profitnost muzejev, galerij in zgodovinskih najdišč; odprti razpis za tuje direktorje je njegova najbolj dramatična poteza doslej. Foto: EPA
Minister za kulturo Dario Franceschini je na čelu nove iniciative za večjo profitnost muzejev, galerij in zgodovinskih najdišč; odprti razpis za tuje direktorje je njegova najbolj dramatična poteza doslej. Foto: EPA
Villa Borghese
Razpis za nove direktorje italijanskih kulturnih inštitucij je včeraj na primer objavil tudi britanski The Economist. Foto: EPA
Italijanski muzeji, galerije in arheološka najdišča so v letu 2013 prinesli pičlih 380 milijonov evrov dobička - pičlih, če vemo, da je njihovo vodenje in vzdrževanje stalo 350 milijonov evrov, kot poroča La Reppublica. Foto: EPA

Strokovnjake, ki bodo prevzeli vodenje približno 20 ustanov, med njimi Galerije Uffizi v Firencah in Galerije Borghese v Rimu, bodo izbrali z mednarodnim razpisom.

Načrte je v tem tednu razkril italijanski minister za kulturo Dario Franceschini. "Mislim, da bo vsak umetnostni zgodovinar, arhitekt ali kdor koli, ki je na kakršen koli način vpet v vodenje muzeja ali galerije, ne le obstal odprtih ust, ko bo izvedel za razpis, ampak se bo nanj tudi prijavil," je dejal minister in dodal, da pričakujejo veliko zanimanja.

Zainteresiranim bodo ponudili letno bruto plačo v višini do 145.000 evrov in do 40.000 evrov dodatka. Za primerjavo: direktor Britanskega muzeja letno zasluži okoli 225.000 evrov.

Proste roke pri vodenju ustanove
Internetni razpis bo odprt od 15. februarja, izbranci bodo znani sredi maja, službo pa bodo nastopili junija. Imeli bodo popolno administrativno in umetniško avtonomijo, ne bodo pa smeli odpuščati zaposlenih, je še pojasnil Franceschini.

Ne bodo pa na primer tako iskali novega vodstva za rimski Kolosej ali arheološko najdišče Pompeji pri Neaplju, največji turistični zanimivosti v Italiji.

Če sami ne znajo - znajo vsaj prositi za pomoč?
Italijanske oblasti so v zadnjem času velikokrat deležne očitkov, da ne znajo skrbeti za kulturno dediščino in da je ne znajo promovirati v javnosti. Nanje letijo obtožbe o nekompetentnosti, zbirokratiziranosti in korupciji, očita se jim tudi, da vanjo vlagajo premalo finančnih sredstev.

Italijanski muzeji, galerije in arheološka najdišča so v letu 2013 prinesli pičlih 380 milijonov evrov dobička - pičlih, če vemo, da je njihovo vodenje in vzdrževanje stalo 350 milijonov evrov, kot poroča La Reppublica.

Ameriški model?
Kot je še dejal Franceschini, naj bi na razpisu izbrani kuratorji poskušali predvsem v muzeje pritegniti čim več turistov, njihova pa bo tudi skrb za ohranjanje kulturne dediščine. La Republicca ob tem piše, da bi minister rad prevzel model Metropolitanskega muzeja v New Yorku ter muzejem dodal več vodičev, restavracij, kavarn in trgovin s spominki.

Kot je še povedal, so lani v italijanskih državnih muzejih našteli 40,3 milijona obiskovalcev, kar je 6,2 odstotka več kot v letu 2013.