V začetku poslanice predsednik vlade ugotavlja, da tako mrzlega in negotovega kulturnega praznika že dolgo ni bilo in se sprašuje, kdo je praznik postavili na dan, "ko so v mračnem in mrzlem dnevu rojaki žalovali ob krsti velikega pesnika", saj bi bilo "prijetneje slaviti pesnikov rojstni dan v začetku vznesenega decembra, polnega upanja in radoživega proslavljanja".
Vzdušje je bilo podobno že v Krstu pri Savici
Razloge za trenutno malodušje razume; politična nestabilnost ustvarja negotovost na področju javnih financ in gospodarstva. Uspehi vlade, ki so ob koncu lanskega leta prinesli prvo plaho upanje, da nam bo uspelo, so združili proti vladi vse, ki jih skrbi za njihove privilegije, saj so vladni ukrepi posegli po nedotakljivih "svetih kravah" zadnjih desetih, 15 let, da bi imeli vsi več, ne le nekateri, je navedel.

Soočenje s preteklimi madeži
V poslanici je povzel tudi nekaj verzov iz Prešernovega Krsta pri Savici, ki pričajo o vzdušju, podobnem današnjemu. "Kot narod smo že velikokrat šli skozi težke preizkušnje ..." nismo pa se soočili in spravili z vsemi porazi in temnimi platmi naše preteklosti, zato nas ti branijo, da bi svobodno zadihali in da bi se stvari premaknile na bolje.
Ko bodo Slovenijo predstavljali junaki in ne samomorilci ter pijanci
Šele ko se bomo naposled rešili te "tlake", bomo smeli slaviti tudi "velike Slovence, ki so nam bili desetletja prikrivani" in "načrtno zamolčani, da ne bi mogli biti ponosni nanje in nase, ker smo tako žlahten rod". Tako bomo lahko po skoraj 200 letih prevedli dela Miklošiča in Kopitarja, Cankarjevo posmrtno masko pa v našem kulturnem hramu zamenjali z njegovim velikim kipom in otroci bodo v šolah "s ponosom poslušali, da imamo tudi mi, Slovenci Nobelovega nagrajenca Pregla". Takrat nas tudi "ne bodo več zasramovali s snemanjem filmov o slovenskih pocestnicah, samomorilcih in pijancih", saj "bodo njihovo mesto prevzeli junaki in junakinje našega časa".
Pot iz malodušja v pravičnejši svet
Pot, ki jo Janez Janša vidi pred seboj, je "pot v pravičnejši svet" in po njej moramo kot narod kreniti. Vendar pot pelje navkreber in ni lahka. Kot je zapisal, nas na njej "čaka še veliko preizkušenj in bitk", a sam verjame, "da bomo zmogli. In da kmalu pride dan, ko se edinost, sreča, sprava k nam nazaj vrnejo in bodo 'sinovi sloveče matere' znova postali 'sinovi slovenske matere'."

Medtem ko Janša v svoji poslanici omenja Frana Miklošiča, cenzorja z Dunaja, kot enega velikih Slovencev, je prav Miklošič tisti, ki je prepovedal objavo za oblast najbolj sporne kitice Edinost, sreča, sprava. Kot to dejstvo komentira zgodovinar Igor Grdina, je Miklošič prepoznal nevarnost za takratno "mišljenje v okvirih sistema", kar kaže, da so Prešernovi sodobniki v pesmi razbrali tisto njeno naravo, ki lahko tudi ruši prestole tiranov.
Okrnjene Zdravljice Prešeren ni hotel objaviti in je v tem rokopisu prečrtal celotno pesem. Zdravljica z vsemi osmimi kiticami je bila objavljena štiri leta po nastanku v Kmetijskih in rokodelskih novicah.

Čestitke dobitnikom Prešernovih in skladovih nagrad
Predsednik vlade je čestital tudi letošnjim lavreatom. Vrhunski slovenski ilustratorki Marlenki Stupica se je v čestitki zahvalil, ker nam je s svojim delom pomagala vstopiti v svet pravljic, ki nam danes v teh težkih in mračnih časih pomagajo videti svet tudi onstran vsakdanjika.
Pisatelju Zorku Simčiču je čestital z besedami, ki nakazujejo na nagrajenčevo razgibano življenjsko pot, na kateri je "s takšno vnemo in trdoživostjo kljuboval življenjski razdvojenosti med domovino in tujino, ki je lahko nam, ki se danes znotraj naših meja spopadamo z navidez tako banalnimi težavami, za vzor". Hkrati je poudaril njegov pomen za ohranjanje slovenstva zunaj naših meja in dodal: "Počaščen sem, da je samostojna Slovenija odprla vrata tudi domoljubom, ki v času totalitarizma zaradi pripadnosti ideji slovenstva niso mogli in smeli delovati znotraj meja lastne domovine."
Čestitke je Janša naslovil tudi na nagrajence Prešernovega sklada, Bernardo Fink in Marcosa Finka, Marijo Javoršek, Gorazda Kocijančiča, Regino Križaj, Metoda Pevca ter Jožeta Vidica. Zapisal je, da kot vrhunski ustvarjalci na področju slovenske kulture pripomorejo k uresničenju besed Franceta Prešerna iz Sonetnega venca, ko pesnik zapiše, da se "nam vnamejo srca za čast dežele". Prenesel jim je še sporočilo, da je v današnjih časih "vsako visoko kvalitetno umetniško delo v tem trenutku vredno več, kot si upamo priznati".