Moai so monolitne človeške figure, ki so jih izklesali ljudje Rapa Nui na Velikonočnem otoku v vzhodni Polineziji med letoma 1250 in 1500. Skoraj polovica jih je še vedno na Ranu Raraku, glavnem kamnolomu moaijev. Foto: Reuters
Moai so monolitne človeške figure, ki so jih izklesali ljudje Rapa Nui na Velikonočnem otoku v vzhodni Polineziji med letoma 1250 in 1500. Skoraj polovica jih je še vedno na Ranu Raraku, glavnem kamnolomu moaijev. Foto: Reuters
Kipi moai gledajo od oceana in proti vasi, kot da bi gledali ljudi. Izjema jih je sedem na Ahu Akivi, ki se gledajo na morje in pomagajo popotnikom najti otok. Obstaja legenda, ki pravi, da je bilo sedem mož, ki so čakali, da pride njihov kralj. Foto: Reuters

Pedro Edmunds Paoa ugotavlja, da je na Velikonočnem otoku "še tisoč" ikoničnih monolitov, ki jih domačini imenujejo moai. Pravzaprav jih je toliko, da so nekateri "še zakopani, odvrženi ali spregledani", država pa nima zadostnih sredstev, da bi za vse poskrbela na primeren način.

"Teh tisoč kipov razpada, ker so izklesani iz vulkanske kamnine, ki ji veter in dež škodita. Za njihovo ohranitev potrebujemo globalno tehnologijo," priznava. Eden od kipov, ki ga je Buenos Aires "pred štirimi ali petimi leti" vrnil otoku, je danes postavljen na majhnem trgu, kjer se nanj redno olajšajo psi.

Zdi se, da je županov komentar argument v prid težnji British Museuma, ki bi rad v Londonu obdržal artefakte iz drugih dežel, češ da jih lahko primerno oskrbujejo in jih tudi vključujejo v pazljivo kurirane razstave, ki jih prihajajo gledat ljudje s celega sveta.

Izgubljeni prijatelj
Prejšnji mesec je delegacija čilskih predstavnikov in dostojanstvenikov z Velikonočnega otoka - med njimi je bil tudi županov brat, predsednik otoškega sveta starešin Carlos Edmunds Paoa - odpotovala v London, kjer so Britance pozvali, naj British Museum vrne 2,13 metra visok monolit iz bazalta, ki ga na domačen otoku imenujejo “Hoa Hakananai’a”, "izgubljeni prijatelj".

Izgubljeni prijatelj je eden od 900 kipov moai, "starodavnih prednikov", ki so jih otoški staroselci izklesali med letoma 1000 in 1600 n.š. Leta 1868 so ga prepeljali so ga z Velikonočnega otoka, ki leži skoraj 4 tisoč kilometrov zahodno od prestolnice Čila, Santiaga. Kapitan ladje Topaze Richard Powell je orjaški artefakt izročil v dar kraljici Viktoriji, ki ga je nato posredovala Britanskemu muzeju.

Raje bi imeli finančno pomoč
Pedro Edmunds Paoa pravi, da se je na otoku razvila glasna javna razprava o tem, ali je treba vztrajati pri vrnitvi kipa Hoa Hakananai’a ali ne. "Prednike bomo vrnili v domovino? Fantastično!", je komentiral. "Pripeljali jih bomo nazaj in potem jih bomo postavili ... Kam? v tisti muzej moaijev, ki ga letno obišče šest milijonov ljudi."

Župan predlaga, da bi od Britanskega muzeja raje dobil zavezo k finančnemu prispevku, ki gi ga namenili za obnovo spomenikov. "To ne bi bila gospodarska pogodba, bila bi zaveza k pomoči ljudstvu Rapa nui pri ohranjanju njihove dediščine."

Njegovih izjav sicer še niso komentirali niti v British Museumu niti na čilskem ministrstvu za dediščino, ki je na čelu kampanje za vrnitev artefaktov.