V španskih jamah so znanstveniki datirali najstarejše evropske in morda tudi svetovne slike. Na fotografiji kopija slikarij iz jame Tito Bustillo, ki je tudi razglašena za Unescov spomenik svetovne dediščine. Foto: EPA
V španskih jamah so znanstveniki datirali najstarejše evropske in morda tudi svetovne slike. Na fotografiji kopija slikarij iz jame Tito Bustillo, ki je tudi razglašena za Unescov spomenik svetovne dediščine. Foto: EPA
Altamira
Znanstveniki so datirali tudi živalske podobe iz znane jame Altamira. Podoba rdečega konja je stara več kot 22 tisoč let, veliki trikotni znak pa je nastal pred 35.600 leti. Foto: EPA
Raziskovalna skupina
Znanstveniki v jami Altamira opazujejo eno izmed slikarij, ki jim jih je uspelo datirati s postopkom, ki za določanje datuma uporablja razmerje med uranom in torijem v vzorcu. Foto: EPA

Ena izmed še komaj razvidnih rdečih pik se je po poročanju BBC-ja izkazala za najstarejšo slikarijo med vsemi, saj je starejša od 40 tisoč let.

Kdo je skrivnostni avtor slik?
Simboli na stenah enajstih španskih jam, med drugim spomeniki svetovne dediščine Altamira, El Castillo in Tito Bustillo, so že veljali za prazgodovinske, a šele zdaj jih je z novimi tehnologijami uspelo znanstvenikom natančno analizirati ter jim določiti datum nastanka. "V Cantabrii v El Castillu smo našli šablonske odtise rok, ki so jih naslikali s pihanjem barve v roko. Eden izmed njih je star 37.300 let, zelo blizu pa je rdeči disk, narejen s podobno tehniko, ki je star več kot 40.800 let," je razložil Alistair Pike z bristolske univerze, glavni avtor znanstvenega dela, objavljenega v reviji Science. Tako je rdeča pika ali disk prejšnjo najstarejšo datirano umetnino "prehitela" za štiri tisočletja, obenem pa gre verjetno tudi za najstarejšo uradno datirano jamsko slikarijo na svetu.

Ti najstarejši dokazi umetniškega ustvarjanja sovpadajo s prihodom modernega človeka v Evropo, predtem pa so na celini prevladovali neandertalci. Zato so se Pike in kolegi začeli spraševati, kdo bi lahko bil ta prvi "dokazani" umetnik – homo sapiens ali neandertalec. Če je to bil sodobni človek, se je slikarskih podvigov lotil takoj po prihodu v Evropo, če pa je umetnino ustvaril neandertalec, bi to dodalo nov sloj zgodovinskemu razumevanju njihove razvitosti in kultiviranosti.

Starost je pokazal radioaktivni uran
Velika starost jamskih slik je Joaa Zilhaa, profesorja na barcelonski univerzi, pripeljala do večji naklonjenosti teoriji neandertalskega avtorstva: "Obstaja velika verjetnost, da te rezultati kažejo na neandertalce – a ne bom rekel, da smo to dokazali, ker nam to še ni uspelo in za zdaj sploh ne more biti dokazano." Datume, za katere pa jim je uspelo najti znanstvene dokaze, je ekipa dobila s pomočjo kalcitne skorje, ki je prekrila stenske slikarije.

Kalcit med nastankom "ujame" tudi nekaj radioaktivnih atomov urana, ki se skozi leta v enakomernem tempu razgrajuje v torij – razmerje obeh elementov v vzorcu lahko tako zelo natančno pokaže čas, ko je kalcitna skorja nastala. Ta način datiranja je sicer že dolgo znan, a so ga šele zdaj tako dodelali, da je mogoče zanesljiv rezultat dobiti že iz zelo majhnega vzorca. Znanstveniki so vzorce kalcita vzeli tik nad prazgodovinskim barvnim pigmentom, kar pomeni, da so slike vsaj toliko stare kot kalcit ali pa še veliko starejše. Znanstveniki zdaj že analizirajo nove vzorce v Španiji, na Portugalskem in drugod v zahodni Evropi ter skušajo najti še starejše umetnine jamskih prebivalcev. Prav sledovi takšnega abstraktnega mišljenja in ustvarjalnosti so nadvse pomembni pri sestavljanju zgodbe človeka in njegovih prednikov. Uporaba simboličnega mišljenja, zmožnosti, da v mislih ena stvar predstavlja drugo, je namreč ena ključnih stvari, ki našo loči od vseh drugih živalskih vrst.