Ker se je ZVKDS zaradi prepleta različnih dejavnikov v zadnjih letih znašel v hudi krizi in se precej oddaljil od svojega osnovnega poslanstva, bo po Hudolinovem prepričanju potrebno težišče kadrovske politike preusmeriti nazaj v osnovne strokovne enote. Hkrati bo treba na novo opredeliti vlogo in delo konservatorja na območnih enotah, saj z realno mogočo kadrovsko sestavo ne bo več mogoče pokrivati potreb, ki jih trenutno nalagata zakonodaja in položaj na splošno. Foto: ZVKDS
Ker se je ZVKDS zaradi prepleta različnih dejavnikov v zadnjih letih znašel v hudi krizi in se precej oddaljil od svojega osnovnega poslanstva, bo po Hudolinovem prepričanju potrebno težišče kadrovske politike preusmeriti nazaj v osnovne strokovne enote. Hkrati bo treba na novo opredeliti vlogo in delo konservatorja na območnih enotah, saj z realno mogočo kadrovsko sestavo ne bo več mogoče pokrivati potreb, ki jih trenutno nalagata zakonodaja in položaj na splošno. Foto: ZVKDS

Univerzitetni diplomirani inženir arhitekture z več kot 25 leti delovnih izkušenj v Restavratorskem centru oziroma ZVKDS-ju bo mandat nastopil 6. avgusta, so sporočili z ministrstva. Minister Grilc je odločitev sprejel na predlog razpisne komisije, ki so jo sestavljali Špela Spanžel, Andrej Gaspari in zunanja članica Anka Aškerc, ter po predhodnem pozitivnem mnenju sveta in strokovnega sveta zavoda.

Hudolin je bil med letoma 1996 in 2002 vodja oddelka za arhitekturo, od leta 2002 do leta 2004 vodja Restavratorskega centra, od leta 2004 do leta 2009 vršilec dolžnosti pomočnika direktorja za restavratorstvo, nato krajši čas direktor Centra za restavratorstvo in obenem vršilec dolžnosti pomočnika direktorja zavoda, od septembra 2009 pa vodi Restavratorski center. Petletni mandat bo nastopil avgusta, ko se bo poslovila trenutna generalna direktorica Jelka Pirkovič.

Po Hudolinovih besedah je eden temeljnih izzivov prihodnosti za spomeniškovarstveno službo poiskati soglasje med starim in novim ter preiti iz vloge preprečevalca v vlogo soustvarjalca. Sodobni izzivi namreč zagotavljajo preživetje spomenikom in dediščini izključno v povezavi s sobivanjem v današnjem času. Za uspešno ohranjanje dediščine sta, kot je Hudolin zapisal v svoji viziji prednostnih nalog in razvoja ZVKDS-ja, pomembna sprememba odnosa do nje in sistemsko pridobivanje sredstev.