Drugo
(8)
Savo Sovre: Jernej Kopitar, risba, 2. polovica 20. stoletja (reprodukcija)
Na Dunaju je Jernej Kopitar navezal stike z Vukom Stefanovićem Karadžićem in mu pomagal pri nastajanju srbske slovnice in slovarja. Ukvarjal se je tudi z reformo slovenskega črkopisa; bil je naklonjen Dajnku in Metelku. Leta 1833 se je vpletel v "črkarsko pravdo" in ostro napadel Čopa ter poskušal preprečiti izid četrtega zvezka Čbelice. Foto: NUK

Dodaj v

Jernej Kopitar naslednje leto dobi spomenik v Beogradu

Votla prizma simbolizira prehod k razsvetljenju
16. september 2018 ob 17:15
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Spomenik jezikoslovcu Jerneju Kopitarju, darilo Ljubljane Beogradu, bodo postavili v oktobru naslednjega leta.

Spomenik je zasnoval Matjaž Počivavšek, stal pa bo med Palmotičevo ulico in Bulvarjem Georga Washingtona v bližini Kopitareve gradine na trgu, ki bo urejen po načrtih biroja Medprostor.

V Mestni občini Ljubljana so se ob postavitvi spomenika Vuku Stefanoviču Karadžiću, ki sta ga podarila mesto Beograd in Ustanova Vukova Zadužbina leta 2016, zavezali, da v Beogradu postavijo spomenik v spomin na prijateljstvo in sodelovanje obeh jezikoslovcev, ki sta na začetku 19. stoletja pripomogla k razvoju slovenskega in srbskega jezika.


Kot so zapisali na MOL-u, se bodo dela za ureditev trga po načrtih slovenskega biroja Medprostor začela predvidoma na začetku prihodnjega leta, datum odprtja pa je odvisen predvsem od njihovega poteka.

Delo akademskega kiparja Matjaža Počivavška je bilo izbrano na marca objavljenem natečaju za idejno rešitev spomenika Jerneju Kopitarju v Beogradu. Rezultate natečaja je maja v ljubljanski mestni hiši predstavil predsednik komisije Janez Koželj.

Prvonagrajena rešitev ima obliko ozke, trikotne votle prizme, ki spominja na stoječo knjigo. V svojo notranjost spusti svetlobo, ki je po Koželjevih besedah prispodoba poti iz fizičnega, čutnega v miselni svet. "Kiparjev poseg v tvarino simbolizira pot iz votline k razsvetljenju, za katero sta potrebna napor in vztrajnost, kar sta bili značilnosti življenja in dela Jerneja Kopitarja," je tedaj še povedal Koželj.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Hijena
# 16.09.2018 ob 17:24
Pohvale vredno.
luna med oblaki
# 16.09.2018 ob 22:26
"Le čevlje sodi naj Kopitar", je napisal naš največji pesnik France Prešeren v pesmi Apel in čevljar. Mislim, da si Prešeren in Kopitar nista bila preveč blizu.
RJSlo
# 17.09.2018 ob 09:35
RenatoP
# 17.09.2018 ob 08:50
------------------------------------------
No ja. Ne bom trdil, da nimaš prav, ker nimam dosegljivih virov.

Ruščina vs. srbščina v Vukovem času. Kolikor se spomnim iz branja ruskih (sovjetskih) in srbskih knjig, dokaj podoben jezik.
RJSlo
# 17.09.2018 ob 09:33
forexdailycharts
# 17.09.2018 ob 05:48
----------------------------------------------
No ja. Ta bo ja. hahah LOL
RenatoP
# 17.09.2018 ob 08:50
@forex dvomim, tako je enostavno zato ker mi imamo ta zvok 'j' ki je drugacen od ruskega 'ij' ali zveznega 'je' 'jo'. Obenem so vedno sledili sistemu pisi kao sto govoris kar ruski in bulgarski sistem definitvno nista.
forexdailycharts
# 17.09.2018 ob 05:48
črka J je v srbski cirilici ista kot v latinici, zaradi Jerneja Kopitarja...če kdo ne ve
Vitez
# 16.09.2018 ob 20:15
Pravilno.
RJSlo
# 16.09.2018 ob 18:03
ki sta na začetku 19. stoletja pripomogla k razvoju slovenskega in srbskega jezika.
------------------------------------------------------------------------
No ja. Če bi moja pokojna profesorica slovenskega jezika, zgodovinarka, pisateljica, itd. prebrala tole, bi imeli na Kolodvorski že njeno pismo pritožbe.

Kopitar je pripomogel k razvoju slovenskega IN srbskega jezika, Karadžić pa k razvoju srbskega jezika. Slednji ni imel nikakršnega vpliva na razvoj slovenskega jezika.

P. S. Postavitve spomenikov pa so izsiljene in v luči "srbskega dvigovanja glave" po letu 1991 ali "ko nas bre zavadi":
Kazalo