Mef je morda najbolj poznan kot pisec besedil za pop glasbenike in skupine, vendar njegovo vsestransko delovanje se razteza tudi na številna druga področja. Foto: Osebni arhiv
Mef je morda najbolj poznan kot pisec besedil za pop glasbenike in skupine, vendar njegovo vsestransko delovanje se razteza tudi na številna druga področja. Foto: Osebni arhiv
Drago Mislej - Mef
Mefa odlikuje dobronamerna človeška natura, je o nagrajencu med drugim zapisala žirija. Foto: Jani Ugrin

Ne bi šel rad na luno živet, meni je dober ta svet. Jaz sem tukaj kot doma. In ne bi menjal teh ljudi, z njimi se mi dobro godi. Skoraj vse jih že poznam. Spomine zbiram, sanje lovim, z njimi dobro živim ... In stalno ponavljam: ne zbujam se zjutraj, da bi slišal vesti, meni čisto zadošča, da odprem oči - in rečem: "Zdaj smo pa vsi." Jaz se tišine najbolj bojim, če vsi molčijo, najbolj trpim. Jaz sem tisti, ki rad govori, in ne bi rad kdo drug postal. Doslej sem se že dobro spoznal. Jaz sem sebi čisto okej. Ne hodim po svetu, da bi srečal ljudi, meni čisto zadošča, da zjutraj odprem oči - in rečem: "Zdaj smo pa vsi."

Drago Mislej – Mef o sebi v pesmi "Ja, pa ja"
Drago Mislej Mef
"Če bi bil Ježek še vedno med nami, bi se z Mefom gotovo dobro ujela," je prepričana žirija. Foto: Radio Koper
Drago Mislej - Mef
Mef je bil vselej tudi zgodbar. Besedila, ki jih piše zase ali druge, so zapomljiva tudi zaradi otipljive življenjskosti. Foto: Radio Koper

Če želimo res zajeti mnogotero delovanje letošnjega Ježkovega nagrajenca, je treba omeniti vsaj še Mefovo novinarsko delo in urednikovanje v različnih primorskih medijih, prav tako je založnik in kolumnist, tankočutni radijski kramljač, skupnostni aktivist in neutrudni animator človeških duš.

Mnogi ga poznajo predvsem kot pisca besedil za pop glasbenike in skupine, je v utemeljitvi spomnila žirija. "Mef je avtor besedil številnih uspešnic skupin Prizma, Bazar, Kameleoni, Kalamari, Halo, Avtomobili, Ana Pupedan, Tabu ter pevcev in pevk, kot so Tinkara Kovač, Anika Horvat, Lara Baruca, Monika Pučelj, Bilbi, Slavko Ivančič, Tulio Furlanič in drugi. Le nekaj naslovov njegovih glasbenih uspešnic: Portorož 1903, Dober dan, še zaspan, Amerika, Lahko noč, Piran, Veter z juga, Črta, Ko mene več ne bo ... Napisal je okoli petsto besedil zase in za druge, bil je skoraj 'aboniran' na nagrado za najboljše besedilo na festivalu Melodije morja in sonca, nagradili pa so ga tudi na ponovno oživljeni Slovenski popevki."

Ustvarjalec sočutne človečnosti
Žirija še piše, da segata Mefova osebnost in ustvarjalnost dlje od površne pozornosti javnosti, v širše družbene odnose in prostore, v sfere medsebojnih človeških odnosov, ki jih zna s svojo prijetno naravo narediti vsaj znosnejše, če ne že pristnejše in toplejše. "Od vseh talentov, ki mu jih je naklonila mati narava – od veščine pisanja, duhovitega pripovedovanja do igranja kitare – je prav v sočutni človečnosti nemara najbolj blizu hudomušnemu Ježkovemu duhu, njegovi prodorni misli in ironiji (nikoli pa cinizmu!), ki ga posebej časti po Franetu Milčinskem imenovana ertevejevska nagrada."

Odlikuje ga dobronamerna človeška natura, še piše v utemeljitvi. "V razdejani družbeni in medijski krajini v različnih medijih govori in piše o tistem nekaj, kar se je imenovalo kolektivni duh in pripadnost. Tistem, kar nas je delalo boljše. Z zanj značilno lahkotnostjo z vsakim živim bitjem najde stik in, če le more, nesebično pomaga. Vzame si čas za zgodbe drugih, njihove usode nehote najdejo odmev v njegovih besedilih. Zato se ne čudimo, od kod v njegovih besedilih lokalni 'modeli' kot so Gina, Anita, Greta, Aksinija, pa Aldov avto, Marija, ki je niso našli ... Ali pa pozabljeni kipar Oreste Dequel. Za razliko od mnogih, nikoli ne sili v ospredje, tudi njegova radijska in televizijska ustvarjalnost se gibljeta v duhu Franeta Milčinskega – Ježka, ki je o sebi med drugim dejal: 'Jaz nisem kulturnik, sem samo neke vrste komunalna usluga, dvorni norec Njegovega veličanstva Ljudstva.'"

Pesmi otipljive življenjskosti
Besedila, naj jih piše zase ali za druge, so zapomljiva tudi zaradi otipljive življenjskosti. Današnja individualizirana izkušnja sprejemanja popularnih kulturnih vsebin zelo ustreza potrošniški družbi; ponudniki kulturno-zabavnih atrakcij se skušajo maksimalno prilagajati željam posameznikov, ki še nikoli doslej niso imeli tolikšnega vpliva na ponudbo vedno bolj plehkih vsebin v območju minljive mimobežnosti, meni žirija. "Vse redkeje naletimo na kulturne produkte, ki bi zaznamovali širši družbeni prostor tako, da se dotaknejo tudi tistih, ki s fenomeni skupnosti niso hoteli imeti opravka. S tem prav gotovo izgubljamo pomemben del javnega življenja." V utemeljitvi se je spomnila tudi na Mefovo nesebično organizacijsko, animatorsko, kulturno delo v Izoli, kjer je dvanajst let organiziral in vodil Festival Mediteran, s katerim je promoviral drugačnost v glasbi in svetovno glasbeno dediščino. V novejših časih se pa z različnimi glasbenimi in družabnimi dogodki "Pri špini" noče vdati. Ustvarja tudi v skupini Mef & NOB, ki nastopa v dveh izvedbah – mehkejši akustični ter večji ter trši rockovsko-jazzovski zasedbi. S prijatelji je posnel tri albume, mnogo skladb je postalo uspešnic, ubrane so že skoraj dylanovsko. "Ko jih s svojim raskavim glasom odpoje, jih podpre tudi z ustreznim glasbenim izrazom in vedno boljšimi aranžmaji, ki so delo skupine in koprskega producenta Andree F-ja. Nihče ne zveni kot on, kadar pripoveduje svoje zgodbe, " je v utemeljitvi zapisala žirija. "Če bi bil Ježek še vedno med nami, bi se z Mefom gotovo dobro ujela," je še pridala žirija.

Nagrajenec bo del finančne nagrade namenil mladim glasbenim ustvarjalcem, ki se na začetku svojih poti dostikrat spopadajo tudi s pomanjkanjem sredstev. Tako bo njihova mladostna energija in ustvarjalnost lažje dobila krila.

Podelitev nagrade v oddaji Vikend paket
Letošnjo žirijo so sestavljali Slavko Hren (predsednik) in člani Branka Bezeljak, Gabrijela Gruden, Metka Hojnik Verdev, Mitja Rotovnik, Andrej Stopar in Andrej Vajevec. Mefov večplastni opus bodo osvetlili v oddaji Vikend paket, ki bo na sporedu v nedeljo, 5. novembra, ob 17.20 na prvem programu Televizije Slovenija, ko bo tudi uradno prejel nagrado.

Ohranjanje Ježkove žlahtne tradicije
RTV Slovenija podeljuje nagrado Frana Franeta Milčinskega – Ježka, da bi spodbudili izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Dosedanji prejemniki Ježkove nagrade so Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman – Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar in Tone Fornezzi – Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilovič, Ljerka Belak in Desa Muck.

Ne bi šel rad na luno živet, meni je dober ta svet. Jaz sem tukaj kot doma. In ne bi menjal teh ljudi, z njimi se mi dobro godi. Skoraj vse jih že poznam. Spomine zbiram, sanje lovim, z njimi dobro živim ... In stalno ponavljam: ne zbujam se zjutraj, da bi slišal vesti, meni čisto zadošča, da odprem oči - in rečem: "Zdaj smo pa vsi." Jaz se tišine najbolj bojim, če vsi molčijo, najbolj trpim. Jaz sem tisti, ki rad govori, in ne bi rad kdo drug postal. Doslej sem se že dobro spoznal. Jaz sem sebi čisto okej. Ne hodim po svetu, da bi srečal ljudi, meni čisto zadošča, da zjutraj odprem oči - in rečem: "Zdaj smo pa vsi."

Drago Mislej – Mef o sebi v pesmi "Ja, pa ja"
Ježkov nagrajenec je Drago Mislej Mef
Ježkov nagrajenec je Drago Mislej Mef