Ko se je Merhi, ki v Venezueli velja za pionirja digitalne umetnosti, nekega dne vračal v grad Tivoli, je na Čopovi ulici opazil zlate kaligrafske črke, ki na tleh izpisujejo besedilo Zdravljice. To je bil prelomni trenutek, ko je sklenil, da mora slovensko himno vključiti v svoje ustvarjanje.

S pomočjo sistema, ki ga je lani razvil, da bi lahko vsakršno besedilo predstavljal kot geometrijski vzorec, je pesem najprej spremeni v sistem enk in ničel, te nadomestil s črtami, nato pa podatke pretvoril v format vektorske grafike. Zatem je podobo stisnil v en sam neprekinjen blok. Nastala je grafika, ki pa ni izdelana s tiskarsko barvo, ampak je podobo na papir prenesel s tehniko reliefnega tiska. Nastalo delo je poimenoval Binarna Zdravljica.

Diplomatski telegrami ujeti v Wikiljani
Drugo delo, ki ga je ustvaril v Ljubljani, je Wikiljana. To je zasnoval na sistemu vizualizacije podatkov datagram, ki ga je Merhi zasnoval v poznih devetdesetih letih preteklega stoletja. Delo sestavlja šest prozornih plošč iz pleksi stekla, razporejenih v notranjosti bele škatle z merami 30 krat 30 centimetrov. Vsak sloj vsebuje podatke, natisnjene v drugi barvi. Kot je povedal za STA, izvirajo podatki - delo namreč sestavljajo diplomatski telegrami, ki se nanašajo na Slovenijo, zlasti Ljubljano - iz organizacije Wikileaks. Večinoma so bili zaupni in namenjeni ameriškim obveščevalnim agencijam.

Pionir digitalne umetnosti
Merhi, ki že nekaj let živi in ustvarja v New Yorku, se je slovenskemu likovnemu občinstvu že predstavil. Leta 2013 je sodeloval na 30. grafičnem bienalu Prekinitev, svoje delo Popolni jezik pa je tedaj doniral v zbirko MGLC-ja. Leta 1997 rojeni umetnik je študiral filozofijo v Caracasu in New Yorku, kjer je tudi končal podiplomski študij interaktivnih telekomunikacij. Velja za prvega ustvarjalca, ki je razstavil umetniško delo s konzolo za igranje videoiger, Atari 2600. Kot pionir digitalne umetnosti je ustvaril široko paleto del, ki vključujejo elektronska vezja, računalnike, sisteme videoiger, zaslone na dotik in druge naprave.

Ljubljana, mesto izjemnih ljudi
V Ljubljani pripravlja tudi svoj doprinos k slovensko-angleški zbirki vodnikov Ljubljana osebno. O Ljubljani, ki jo je obiskal prvič, pravi, da je eno najlepših mest, kar jih je imel priložnost videti. Vendar pa ga tudi po treh tednih še vedno preslabo pozna. Če bi ga želel resnično razumeti, bi moral v tem mestu živeti vsaj leto dni, je prepričan. "Ko sem prišel v Ljubljano, se je zgodilo nekaj čarobnega. Spoznal sem vrsto izjemnih ljudi, in to ne le Ljubljančanov. Eden med njimi je zagotovo Miklavž Komelj, pa tudi Vuk Ćosić, je pa še mnogo drugih, ki niso tako zelo poznani širši javnosti. Eden takšnih je tiskarski mojster Slavko Pavlin iz MGLC-ja, ki zelo veliko ve o Ljubljani, pa tudi Sloveniji," je za STA še povedal Merhi.

Prosil jih je, naj zapišejo svoje zgodbe, sam pa je prevzel vlogo kuratorja spominov in anekdot tistih, ki portretirajo Ljubljano. "Ljubljano resda opredeljujeta njena arhitektura in zgodovina, vendar je veliko več kot to, mesto so tudi ljudje," poudarja umetnik.

Med bivanjem v Ljubljani je obiskal več muzejev in galerij ter presenečen spoznal, da so tako rekoč vse javne institucije. V New Yorku so večinoma zasebne, nekaj je tudi neprofitnih galerij in muzejev, ki pa so organizirani bolj kot fundacije, pravi. Kar je videl, se mu je zdelo dobro, na ustrezni ravni. "Obenem pa gre na neki način za ograjeno vizijo znotraj umetnosti, ki se ukvarja s svojo lastno zgodovino, s svojim lastnim branjem zgodovine umetnosti in umetnostnih gibanj, ki se mi zdi zelo privlačna," je dodal.

Kraji, kakršne je drugje izrinil kapitalizem
Kot posebnost mesta pa so ga pritegnili tudi kraji, kot sta nekdanja tovarna Rog ali AKC Metelkova mesto, ki so v današnjem svetu redkost. Kapitalizem jih je večinoma pretvoril v muzeje, butike ali nakupovalna središča. Ljubljana tako po njegovem prepričanju ponuja veliko različnih možnosti, pa ne le prestolnica, tudi Celje, ki ga je obiskal med bivanjem v Sloveniji.

Merhi, ki je trenutno zaposlen tudi s pripravo razstave v Caracasu, oktobra pa ga čaka tudi sodelovanje v uradni selekciji bienala v Cuenci (Bienal de Cuenca) v Ekvadorju, bo na slovenski prostor vezal še en projekt - z Miklavžem Komeljem načrtuje izid prevoda pesmi argentinske pesnice Alejandre Pizarnik.