Obiskovalca pot odpelje v stavbni kompleks iz 15. stoletja, Unescov spomenik svetovne kulturne dediščine, ki v zadnjih letih doživlja preporod kot umetniško središče. Na notranjem dvorišču, kjer lokalni mulci po navadi igrajo nogomet, se bohoti velik prizor stripastega mišaka, ki ima na povodcu eksotično mačko.

V nekoč puščobno nekropolo je življenje in barve vdahnila prav umetnost - vsa dela so del dolgoročnega projekta poljske arhitektke Agnieszke Dobrowolske. Svoja prizadevanja je naslovila Outside In: the Art of Inclusion (Od zunaj navznoter: Umetnost vključevanja).

"Radi bi združili starodavno dediščino, vso tradicijo tega kraja, in pa sodobno umetniško ustvarjalnost ter različne kulturne prireditve, ki bodo promovirale raznolikost. Staro sreča novo, življenje in smrt se srečata v mestu mrtvih, kjer se lahko zbiramo ter si izmenjujemo ideje Vzhoda in Zahoda," je svoj credo povzela Dobrowolska.

Svoje delo je začela kot projekt konzervacije oz. obnove za kompleks, ki vključuje mošejo, šolo in ostanke korita za vodo; sčasoma se je razrasel v iniciativo, v okviru katere vabi umetnike z vsega sveta, naj se pridejo vključit v skupnost in ustvarjajo dela, prežeta z lokalno kulturo. Iniciativo v veliki meri finančno podpira Evropska unija.

Gostujoči avtorji so do zdaj ustvarili že murale, mozaike, kipe, grafite in performanse. "Frankie the mouse", ki ga vidite na fotografijah, je delo poljskega uličnega umetnika, ki se predstavlja s psevdonimom Franek Mysza.

"Ekscentriki", ki pa jih skupnost sprejme
"Ti ljudje so v očeh skupnosti ekscentriki, ki so prišli sem delat nekaj neobičajnega. Ampak ko se lotijo svojega dela na javnih prostorih, jih tamkajšnji prebivalci nenehno zalagajo s čajem in pecivom, vključijo svoje otroke in skušajo prispevati, kakor pač lahko," pravi Poljakinja. Ena izmed gostujočih umetnic je otroke prosila, naj iz iz gline naredijo kipce, ki bi jih vzeli s seboj na dolgo potovanje. Nastale krokodile, kače in mačke je razstavila skupaj s svojimi skulpturami.

Nekatere družine v nekropoli, ki je odmaknjena od vrveža in hrupa egiptovske 20-milijonske prestolnice, živijo že tri ali več generacij. Številni med njimi so tudi sami obrtniki, ki svoje male umetnine prodajajo turistom na osrednji tržnici Khan al Khalili. "Taka umetnost pa je nekaj novega in je pomembna za razvoj otrok. Nekateri jo sprejmejo, drugih ne zanima, ampak nihče je ne vandalizira," je za tiskovno agencijo Reuters povedal Mohamed El Asal, ki ima v tej četrti svojo trgovino.

Prebivalci Mesta mrtvih upajo, da bo ulična umetnost k njim pritegnila več turistov: turizem je za Egipt ključnega pomena, a se še ni postavil nazaj na noge po vstajah leta 2011, ki so zrušile Hosnija Mubaraka, in naslednjih letih nestabilnosti.