Poleg CUK-a Kino Šiška in Vodnikove domačije nekaj ulic stran nastaja kulturna četrt, ki se je začela vzpostavljati tudi z razpisom za uporabo praznih pisarniških prostorov v zgradbi nekdanje občine Šiška, ki ga je konec lanskega leta pripravil oddelek za kulturo MOL-a skupaj z oddelkom za ravnanje z nepremičninami.

Je umetnost moteča za administracijo?
V brezplačni najem sta v nekdanji občini pritlične razstavne prostore dobili Galerija Photon in Galerija P74, projektne prostore v prvem nadstropju pa zavodi CCC, Projekt Atol, Emanat, CONA, Druga Godba, Forum Ljubljana in Inštitut za neprofitno komunikacijo Divja Misel, društva Gledališče Ane Monroe, KD Pripovedovalski variete in KUD Ljud ter Polonca Lovšin, Žiga Aljaž in Miha Artnak.

Po oceni vodje Galerije Photon Dejana Sluge je ta poteza MOL-a zelo pozitiven korak k vzpostavitvi kulturne četrti, vendar zanjo nista dovolj le Kino Šiška kot generator 90 odstotkov tamkajšnjega kulturnega dogajanja in dve nadstropji z nevladnimi organizacijami v občinski stavbi. Poimenovanje kulturne četrti Šiška je po njegovem mnenju dobra promocijska poteza, vendar ne sme ostati le na retorični ravni. Sluga si želi, da bi prisotnost kulturnikov v stavbi na Trgu prekomorskih brigad bolj jasno označili. "Pogovarjam se z ljudmi in redki vedo, da se nahajamo v stavbi. Če počakamo nekaj let, bo obveščenost verjetno večja. Možno pa je to narediti že zdaj s skupno voljo in podporo lastnika ter upravljavca stavbe," je dejal Sluga in ob tem navedel visoke obratovalne stroške podjetja SPL - za nekaj več kot 100 kvadratnih metrov Galerije Photon ti mesečno znašajo 860 evrov. Po njegovih besedah v stavbi, kjer še vedno delujejo določene upravne enote, še ni dorečeno, ali imajo tam vsi deležniki legitimno pravico delati, ali pa se bodo ustvarjalci vsak dan "priplazili notri bolj ob steni in ustvarjali čim manj hrupa, da ne bi zmotili administrativnih procesov".

"Šiška ob Celovški je zaživela na vseh frontah"
Direktor Kina Šiška Simon Kardum ocenjuje, da sta nova razstavna prostora galerij pritegnila kar nekaj obiskovalcev Kina Šiške in obratno. Projekt kulturne četrti Šiška, ki se zarisuje dve leti in pol po vzpostavitvi in mreženju Kina Šiška z lokalno in širšo skupnostjo, Kardum primerja z dobro prakso izpred približno pol stoletja. Takrat je v Zgornji Šiški ob hotelu Ilirija in Trgu prekomorskih brigad z občinsko stavbo, "razvedrilno hišo" Kino Šiška in pokrito tržnico nastajal komunalni center.

"Šiška je ob Celovški cesti zaživela na vseh frontah in to je zelo dobro," pravi Kardum, saj tudi na širšem območju Spodnje Šiške nastajajo mladi ustvarjalni inkubatorji, odpirajo se ateljeji, razstavni prostori in prodajalne, razvija se ulična umetnost, zaznati pa je tudi rast cen nepremičnin. Kot napoveduje Kardum, bodo septembra ob tretji obletnici Kina Šiška zamenjali razstavljene fotografije s pročelja občinske stavbe in jih prodali na javni dražbi. Pogovarjajo se tudi o velikem dogodku na trgu Prekomorskih brigad, ki bi sprejel več kot 4.000 obiskovalcev.

Vodnikova domačija med tradicijo in talenti
O kulturni četrti naj bi po poročanju Dnevnika na MOL-u govorili tudi v povezavi s Knjižnico Šiška in Vodnikovo domačijo, ki jo je aprila v programsko upravljanje prevzela ekipa ateljeja sonorne umetnice Hanne Preuss. Novi upravniki domačije po besedah producenta Marka Ipavca kot najpomembnejše vidijo "povezovanje kulturnega dogajanja z velikimi potenciali zunanjih prizorišč v prečudovitem naravnem okolju Šiške, ki so nekako izginila iz zavesti Šiškarjev pa tudi drugih prebivalcev Ljubljane."

Vodnikova domačija predstavlja tudi velik zagonski potencial kulturnega turizma, saj lahko postane izhodišče novih kulturnih poti, ki bodo povezovale podobne hiše pesnikov in pisateljev po vsej Sloveniji. Domačija naj bi po Ipavčevih besedah v kulturni četrti Šiška skušala združevati bogate slovenske kulturne zgodovine in vzhajajoče nove talente.