Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,1 od 9 glasov Ocenite to novico!

Do srede zvečer se v dvorani Gustav v mariborski Pekarni vrstijo druženja in razprave na temo povezovanja nevladnih organizacij z mladinskega polja, sodelovanja z vladnim sektorjem, prihodnosti Metelkove in Pekarne ter nasploh prihodnosti nevladnega sektorja v Sloveniji. Foto: BoBo

	Metelkova se zateka k ličilom, da ostane mladostna.
Marko Kovačič

Okrogla miza, ki jo je vodil Marko Brecelj, je potekala v okviru dogodka Konferenca kontra demenca, ki jo te dni v Mariboru organizira ustanova Pohorski bataljon, ki združuje 28 nevladnih organizacij mladinskega polja iz vse Slovenije. Foto: Pekarna

	Tako v Metelkovi kot Pekarni je precej razpadno stanje. Če se ne bo na ravni vrednot spremenilo kaj na bolje, ni perspektive zanju kot avtonomna kulturna centra.
Sanja Žmavc

Dodaj v

Tweet

Facebook

Kako Metelkovo in Pekarno rešiti pred propadanjem?

V okviru konference nevladnih organizacij mladinskega polja je v Mariboru potekala okrogla miza o trenutnem stanju in prihodnosti kulturnih centrov Metelkova v Ljubljani in Pekarna v Mariboru.

Udeleženci so ugotavljali, da se zaradi komercializacije izgublja ustvarjalni naboj, s težnjami po obnovi pa tudi avtonomija teh centrov, zato so razmišljali tudi o ustreznem modelu upravljanja teh centrov, ki bi uspešno zastopal vse udeležence.

Kot je povedal Marko Kovačič, ki ima atelje na Metelkovi, je model samoupravljanja sprva deloval, v zadnjem času pa se dogaja, da akterji s prstom kažejo drug na drugega.

Med drugim prihaja do različnih pogledov na soočanje s sodobnimi časi, pri čemer Kovačič nekaterim zameri, da so preveč tržno naravnani. "Izgubila se je radoživost iskanja drugačnih eksperimentov," je menil in ocenil, da je ustvarjalnost danes le šminka. "Metelkova se zateka k ličilom, da ostane mladostna."

Slovenska Christiania
Nataša Serec iz Menze pri koritu je opozorila, da lahko Metelkova hitro izgubi svojo avtonomnost, če bo kdo pritisnil nanjo, zato bi se morala bolje organizirati. Med drugim je predlagala model notranje ekonomije, kjer bi Metelkova po vzoru podobnih prizorišč v Evropi postala bolj neodvisna od zunanjih virov. Začeli bi po njenih besedah lahko z recikliranjem odpadkov, pozneje pa tudi z lastnim pridobivanjem elektrike ali skupno restavracijo.

Zažiralska hostla?
Po mnenju Serčeve bi svoj del moral prispevati tudi hostel Celica, ki del gostov pridobi na račun dogajanja na Metelkovi, a tej nič ne daje v zameno. Poudarila je še, da če se člani Metelkove ne bodo kmalu organizirali, obstaja možnost, da bo upravljanje s celotnim območjem prešlo pod okrilje Celice.

Sprejetje pomoči pomeni odrekanje avtonomnosti
Podobno stanje je v Pekarni, kjer se prav tako počutijo opeharjene, ker so na svoje območje spustili hostel in javni zavod MKC Maribor, ki ima prav tako drugačna pravila delovanja in razmišljanja kot "resnično" nevladne organizacije. Dorekli so sicer upravljavski model, pri čemer za administrativno-tehnične zadeve skrbi MKC Maribor, programski svet, v katerem občina in omenjeni javni zavod nimata predstavnikov, pa za vsebino. Po besedah Boruta Osonkarja je to najboljše, kar je bilo v danih razmerah mogoče iztržiti.

Težava pa je, ker je ta model vezan na obnovo prostorov. Ta se je po prenovi upravne stavbe, v katero sta se naselila hostel in MKC Maribor, ustavila. Večina nekdanjih uporabnikov Pekarne je tako ostala brez prostorov.

"Obnova je bila potegavščina," je poudaril Dejan Krajnc, ki je imel pred lansko izselitvijo v Pekarni umetniško delavnico. Zato je kolegom iz Metelkove položil na srce, da si prostore sami obnovijo, namesto da bi to prepustili občini. "Če prenavlja občina, misli, da so ti prostori njeni." Poudaril je še, da sodobno prenovljeni prostori nikakor niso primerni za tako imenovano alternativno kulturo, temveč bolj spominjajo na pisarne.

"Tako v Metelkovi kot Pekarni je precej razpadno stanje. Če se ne bo na ravni vrednot spremenilo kaj na bolje, ni perspektive zanju kot avtonomna kulturna centra," je poudarila Sanja Žmavc iz Menze pri koritu.