Na konferenci bodo razmišljali tudi o tem, kako lahko umetnost ustvarja posebne vrednote kljub temu, da je ujeta v različne politične, ekonomske in druge sisteme moči, ki jo izrabljajo. Foto: BoBo
Na konferenci bodo razmišljali tudi o tem, kako lahko umetnost ustvarja posebne vrednote kljub temu, da je ujeta v različne politične, ekonomske in druge sisteme moči, ki jo izrabljajo. Foto: BoBo
Hito Steyerl: Red Alert (2007). V filmih in esejih Hito Steyerl je digitalna podoba izhodišče za vstop v svet, v katerem se politika zaslepljevanja kaže kot kolektivna želja. Svet podob, nas opominja Hito Steyerl, danes še zdaleč ni enoličen. In paradoksno, njegovo etiko morda lahko najdemo prav v njegovih najbolj ničvrednih in izpraznjenih pegah. Foto: EPA

Kot so zapisali prireditelji, se v času, ko vse kaže, da se bo kriza - ekonomska, finančna, politična, okoljska in družbena - le še poglabljala in ko se po svetu porajajo številne umetniške, kulturne, politične in družbene oblike upora ter kritičnega pretresanja, umetnost in umetnostni sistem srečujeta z nujnostjo razmisleka o svoji vlogi in statusu v teh razmerah.

Angažirane umetnosti prireditelji ne pojmujejo le kot prakse, ki je nujno zunaj institucionalnih okvirov in diskurzov, niti kot prakse, ki je v nasprotju z avtonomno umetnostjo. Namesto tega upoštevajo sodobne ekonomske, ideološke in politične vidike, kot so pogoji umetniške produkcije, zabrisana delitev med umetniškim delom in rednim delom, novi formati razstavljanja, novi institucionalni modeli in drugo. Njihovo interpretiranje angažirane umetnosti ne vključuje le umetniške produkcije, temveč zajema tudi razmerje med umetniškim delom in družbenim delom na splošno.

Na konferenci bodo sodelovali Miklavž Komelj, Keti Čukrov iz Moskve, Hito Steyerl iz Berlina, Ravi Sundaram iz New Delhija in Raluca Voinea iz Bukarešte.

Med drugim bodo govorili tudi o tem, kako je lahko umetnost družbeno in politično vitalna ter emancipacijska, ob tem pa takšna, da presega golo družbeno in politično utilitarnost. Udeleženci konference bodo skušali tudi odgovoriti na vprašanji, kako lahko umetnost ustvarja posebne vrednote, čeprav je ujeta v različne politične, ekonomske in druge sisteme moči, ki jo izrabljajo, ter kakšni so mogoči umetniški in kuratorski pristopi k avtonomni umetnosti in njenim današnjim političnim učinkom.

Konferenco organizirata Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Moderna galerija s podporo sklada Erste.