Number 32 Jacksona Pollocka iz leta 1950. Pollock je med ustvarjanjem hodil okrog in čez platno. Hubacek je med analizo dela na platnu odkril tudi stopinje in celo kavne madeže. A kot pravi, so ti del slike in na njej ostanejo. Foto: jackson-pollock.org
Number 32 Jacksona Pollocka iz leta 1950. Pollock je med ustvarjanjem hodil okrog in čez platno. Hubacek je med analizo dela na platnu odkril tudi stopinje in celo kavne madeže. A kot pravi, so ti del slike in na njej ostanejo. Foto: jackson-pollock.org

Konzervacija in restavracija umetniških del sta se razvili v znanost, ki mora nenehno odkrivati nove tehnike ohranjanja umetniških del v ustreznem stanju.
Na zagato pri sliki Number 32 Jacksona Pollocka iz leta 1950 je naletel tudi Otto Hubacek, direktor restavratorske službe v umetniški zbirki Severnega Porenja - Vestfalije (Kunstsammlung Nordrhein-Westfalen) v Düsseldorfu.
Eden najpomembnejših primerov ameriškega abstraktnega ekspresionizma je po 65 letih že spremenil barvo, površina je postala rumenkasto-siva. A čiščenja 2,69 x 4,57 metra velike slike se niso mogli lotiti z običajnimi postopki.
Hubacek je mesece raziskoval mogoče pristope in se posvetoval z drugimi strokovnjaki ter nato razvil novo inovativno metodo, ki ustreza sliki. Razvil je posebno napravo, ki na platno odpihne pšenični škrob, nato pa tega pazljivo odstrani z miniaturnim čopičem, pritrjenim na sesalnik. Pri tem ne sme zadeti črne barve, saj bi nanjo pšenični škrob lahko vplival.
Hubacek ocenjuje, da bo s tem procesom, ki zahteva izredno natančnost in previdnost, za čiščenje slike potreboval približno od 200 do 300 ur, rezultate svoje restavracijske tehnike pa bo predstavil tudi v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku.