Stroški, povezani z organizacijo dogodka, hitro dosežejo od 300 do 500 evrov, saj je treba plačati varnostnike, združenje Sazas, prodajalca vstopnic, tehnika, tonskega mojstra, pri najemu opreme za zahtevnejše izvajalce se ta znesek lahko radikalno poveča. Foto: BoBo
Stroški, povezani z organizacijo dogodka, hitro dosežejo od 300 do 500 evrov, saj je treba plačati varnostnike, združenje Sazas, prodajalca vstopnic, tehnika, tonskega mojstra, pri najemu opreme za zahtevnejše izvajalce se ta znesek lahko radikalno poveča. Foto: BoBo

Vse prireditve se meče v isti koš, tako da je v primeru organizacije manjšega koncerta neznane lokalne skupine treba upoštevati tako rekoč ista pravila kot pri organizaciji stadionskega koncerta za 50.000 obiskovalcev.

Bogdan Božiček, klub LokalPatriot
Peter Baroš
Po besedah generalnega sekretarja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petra Baroša bodo oblikovali ožjo delovno skupino, ki bo povzela težave klubov in podala smernice za njihovo sistemsko reševanje. Foto: MMC RTV SLO

Razlogov za tako stanje je kar nekaj. Od tega, da je organizacijski strošek za neznano skupino skoraj enak strošku priznane zasedbe, do tega, da je vse težje pridobiti mlado občinstvo. Pri organizaciji koncerta je treba upoštevati več predpisov, med drugim zakone o zasebnem varovanju, o javnih zbiranjih in o davčnem postopku. Tu so še zakonsko zapovedane obveznosti do zastopnikov avtorske in sorodnih pravic ter nedavna uvedba davčnih blagajn, zaradi česar je ob prodaji vstopnice, čeprav je oštevilčena, treba izdati še račun.

Neupravičeno vsi v istem košu
Bogdan Božiček iz novomeškega kluba LokalPatriot kot glavno težavo izpostavlja, da se "vse prireditve mečejo v isti koš, tako da je v primeru organizacije manjšega koncerta neznane lokalne skupine treba upoštevati tako rekoč ista pravila kot pri organizaciji stadionskega koncerta za 50.000 obiskovalcev".

Stroški, povezani z organizacijo dogodka, lahko po njegovih besedah hitro dosežejo od 300 do 500 evrov, saj je treba plačati varnostnike, združenje Sazas, prodajalca vstopnic, tehnika, tonskega mojstra, pri najemu opreme za zahtevnejše izvajalce se ta znesek lahko radikalno poveča. Šele na koncu je na vrsti strošek izvajalca.

Tudi Edvin Pozderović iz novogoriške Mostovne je opozoril na nesmiselno dejstvo, da mora neki alternativni klub, ki večinoma organizira koncerte, ki niso komercialni, delovati po enakih pravilih kot diskoteke. Najbolj izpostavlja stroške varnostne službe, saj, kot je pojasnil, sta za prvih sto obiskovalcev potrebna dva varnostnika, ki staneta 250 evrov, in ta znesek je enak ne glede na to, ali je v klubu pet ali sto ljudi.

Plačevanje Sazasu – zakonita kraja?
Kot drugi moteči element Pozderović navaja Sazas, saj mu je treba plačevati avtorske pravice v vrednosti od 70 do približno 400 evrov, odvisno od kapacitete prostora. Za vsako skupino, ki v klubu javno nastopi, je tako poleg honorarja skupini treba poravnati še avtorske pravice Sazasu, vendar ta znesek po njegovih besedah nikoli ne pride do skupin. Dodal je še, da se "s tem se soočajo vsi klubi po Sloveniji, in to je zame zakonita kraja".

Prav tako vodja mariborskega kluba KGB Darji Pernat opozarja na problematičnost Sazasa, ker "vzame kar velik kos financ", v njenem primeru 70 evrov pavšala na koncert, a avtor "ne dobi niti evra". Ob upoštevanju drugih stroškov - od varovanja do kadra, ki pobira vstopnino - se nastop mladih skupin na koncu finančno večinoma ne izide, saj takšne skupine še nimajo izoblikovanega kroga poslušalcev.

"Manira klubskega dogajanja ni več toliko popularna, mladi poslušajo to, kar jim vrstijo radijske postaje," je prepričana Pernatova. Po njenem mnenju bi oder mladim, ki "presenetljivo dobro igrajo na glasbila", lahko odprli že s tem, da bi Sazasu plačevali mesečni pavšal. Takšno prakso, z namenom klubskega promoviranja mladih skupin, imajo po njenih besedah v Gradcu. Posledično, kot dodaja, pridejo njihovi prijatelji, s čimer se vzgajajo mladi poslušalci.

Potreba po zakonskih poenostavitvah
Božiček trdi, da bi se v revitalizacijo klubske scene morala vključiti država z zakonskimi poenostavitvami pri organiziranju koncertov v klubski sferi. Tudi o tem se je okoli 60 predstavnikov klubskega dogajanja pogovarjalo na februarskem posvetu, ki ga je sklical Slovenski glasbenoinformacijski center (SIGIC).

Vsi omenjeni menijo, da so lokalni klubi zelo pomembni predvsem za mlade, tako izvajalce kot poslušalce. Del odgovornosti za to, da jih večina težko pridobi občinstvo, po Božičkovem mnenju vidijo v "medijskem bombardiranju z le eno zvrstjo glasbe". Ampak s tem se sooča tudi tujina ...

Vzpostavitev delovne skupine
Kot je povedal generalni sekretar SIGIC-a Peter Baroš, so sklenili oblikovati ožjo delovno skupino, ki bo povzela težave klubov in podala smernice za njihovo sistemsko reševanje. Skušali bodo tudi zasnovati reprezentativno združenje koncertnih organizatorjev manjših prizorišč, ki bo imelo "bistveno boljše izhodišče za tvoren dialog tako z oblikovalci politik kot drugimi deležniki", kot so organizacije za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic.

Vse prireditve se meče v isti koš, tako da je v primeru organizacije manjšega koncerta neznane lokalne skupine treba upoštevati tako rekoč ista pravila kot pri organizaciji stadionskega koncerta za 50.000 obiskovalcev.

Bogdan Božiček, klub LokalPatriot