Raziskavo, ki je zajela okoli 6.000 ljudi, so opravili lansko poletje, pri njej pa je sodelovalo 42 znanstvenikov. Izsledki so med drugim pokazali, da ljudje kot nujno doživljajo potrebo po razvijanju slovenščine in skrbi zanjo na vseh področjih, še posebej v medijih, visokem šolstvu, znanosti in umetnosti. Neustrezno razmerje med jezikom in književnostjo pri šolskem pouku pa se je izkazalo za eno izmed perečih težav.

Kako pomemben nam je jezik
Obdelava odgovorov na vprašanja v raziskavi je pokazala, da je za uporabnike slovenščine nujno ozaveščanje, kako pomembna je opremljenost s slovenskimi ali dvojezičnimi napisi. Odgovori so pokazali tudi, da je izbira jezika med zaposlenimi v podjetju, katerega lastnik ali vodja je tujec, lahko zelo občutljivo področje. In kot je povedala Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, podobno velja tudi za javne prireditve v Sloveniji.

Prvič zajete vse skupine uporabnikov slovenščine
Nadalje je Nataša Gliha Komac poudarila, da so bile v raziskavo o rabi jezika prvič vključene vse skupine jezikovnih uporabnikov, od pripadnikov manjšin v Sloveniji do slepih, gluhih in naglušnih, specializirani in splošni jezikovni uporabniki. Zajela je tudi uporabnike slovenskega jezika zunaj Slovenije, pri čemer je bil posebej dober odziv v Italiji in Avstriji.

Govorci slovenščine se zavzemajo, da bi bilo pri pouku slovenskega jeziku v srednjih šolah razmerje med jezikovnimi in književnimi vsebinami vsaj pol - pol, kar je zakonsko predpisano, a se v praksi po Ahačičevih navedbah več časa namenja književnosti.

Kam usmerjati finančna sredstva
Glede financiranja jezikovnih priročnikov se je izkazalo, da je smotrneje več sredstev namenjati temeljnim dolgoročnim projektom (slovar knjižnega jezika, pravopis, priročnik za pravorečje) kot pa enkratnim aplikativnim. "Prav tako se je pokazala potreba po uvedbi intenzivnih tečajev slovenščine za otroke priseljencev in posebnem usposabljanju za pedagoške delavce," je pojasnil Kozma Ahačič.

Na področju jezikovne opremljenosti, virov in tehnologij je raziskava pokazala, da bi bilo denarna sredstva smotrneje vlagati v večje, dolgotrajnejše in temeljne raziskovalne projekte, šele nato v manjše, aplikativne.

Sicer pa je Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov ciljni raziskovalni projekt, ki ga vodi Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) oz. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v sodelovanju z ljubljansko, mariborsko in novogoriško univerzo, Inštitutom za narodnostna vprašanja, Pedagoškim inštitutom, Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije, podjetjema Alpineon in Amebis ter Zvezo Sožitje.

Izsledki raziskave bodo služili kot smernice za oblikovanje Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2019-2024.