Pretekli konec tedna je izšla nova direktiva, ki nosi podpise CK-ja komunistične partije, mestnega sveta in vlade, in prepoveduje "predimenzionirane, ksenocentrične, čudaške" stavbe, ki nimajo popolnoma nobene zveze s kitajsko kulturno tradicijo. (V tej formulaciji lahko razberemo odmev besed predsednika Ši Džinpinga, ki je leta 2014 okrcal "čudno arhitekturo" na Kitajskem.) Namesto tega naj bodo novogradnje "primerne, ekonomične, zelene in očesu prijazne".

Direktiva prav tako poziva k odpravi zavarovanih stanovanjskih skupnosti, ki so v devetdesetih cvetele kot gobe po dežju: novih ne bodo gradili, stare pa bodo postopoma odpirali za promet, kar naj bi pripomoglo k sprostitvi prometnih zastojev.

Bliskovita urbanizacija zahteva prilagoditve
Uradne smernice prihajajo približno dva meseca po zasedanju na višji ravni, posvečenemu težavam, ki so se pojavile kot posledica bliskovite kitajske urbanizacije. Zadnje tako srečanje je bilo daljnega leta 1978, ko je le 18 odstotkov kitajskega prebivalstva živelo v mestih (danes se ta številka giblje okrog 56 odstotkov).

Prva posledica novih direktiv z vrha bodo najbrž višji oblikovalski standardi pri naročilih za javne stavbe. Vang Kaj, podpredsednik kitajske akademije za urbanizem in oblikovanje, ki sodi pod okrilje ministrstva za gradnjo, napoveduje, da bo funkcionalnost postala glavno merilo javnih stavb. "Ne smemo pretiravati v stremljenju k določenemu videzu," je komentiral za The New York Times.

Ljudski dnevnik, časopis komunistične partije, na to temo piše, da "v prihodnosti v Pekingu ne bo več stavb čudnih oblik, kakršne so Velike hlače" - s tem imajo v mislih sedež kitajske osrednje televizije, dolgokrako stavbo, ki sta jo oblikovala Rem Koolhaas in Ole Scheeren.

Kitajski arhitekt Feng Guochuan je za New York Times komentiral, da je Šijeva opazka že vplivala na odločitve tamkajšnjih oblasti o novih projektih. "Splošno gledano zeleno luč za gradnjo dobivajo bolj konservativno zastavljeni projekti."

Patrik Schumacher, arhitekt biroja Zaha Hadid Architects, je za revijo Dezeen potrdil, da tuji arhitekti na Kitajskem vse težje dobijo delo. Prav biro Zahe Hadid je podpisan pod nekaj najbolj futurističnih pekinških stanovanjskih in poslovnih stavb: "Mislim, da kitajsko vodstvo skuša stremeti k večji neodvisnosti in se bolj zanašati na lastni talent."