Oglas
Zato je tudi predsednik zgodovinskega društva za severno Primorsko, ki je organiziralo mednarodni strokovni posvet o francoski vladarski rodbini Bourboni, Drago Trpin, dejal, da je bilo tej temi pri nas do zdaj namenjene premalo pozornosti. Tudi zato je društvo sklicalo slovenske in italijanske zgodovinarje, ki so dobri poznavalci 18. stoletja. Ti so spregovorili o zgodovinskih razmerah v času prihoda Bourbonov na Goriško, o odnosu med staroselci in francoskimi priseljenci ter o vlogi Kostanjevice v takratnem življenju na Goriškem.
Novogoriški "St. Denis"Celodnevni posvet v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer je pokopan zadnji francoski kralj Karel X., je potekal ob 170. obletnici prihoda Bourbonov v Gorico. Bourboni so bili iz domovine izgnani po revoluciji leta 1830. Kralj Karel X. je kmalu po prihodu v Gorico umrl, leta 1864 pa so Bourboni na Kostanjevici uredili grobnico s kamnitimi sarkofagi. Kostanjeviški samostan lahko tako nekoliki šaljivo imenujemo tudi slovenski St. Denis, namreč po pariški cerkvi St. Denis, v kateri so pokopani številni francoski kralji. Bourboni so na Goriškem menda živeli do leta 1883, ko je umrl zadnji potomec te kraljeve dinastije.
Začetki na ozemlju današnje Baskije
Dinastija Bourbonov je imela več vej in s smrtjo kralja Karla X. in njegovega naslednika, nikoli kronanega prestolonaslednika Henrika V., družina ni izumrla. Ohranila se je do danes in v Španiji se je tudi obdržala na prestolu. Prve sledi obstoja plemiške družine Bourbonov segajo na začetek 13. stoletja, vzpon na oblast pa je Bourbonom uspel v 16. stoletju. Bourboni so bili vladarska družina navarskega kraljestva, katerega ozemlje se je približno prekrivalo z ozemljem današnje Baskije.
Spopad Henrika s Henrikom in s Henrikom
Na čelo francoskega kraljestva so se povzpeli leta 1594, ko je bil tedanji navarski kralj Henrik III. v katedrali v Chartresu kronan kot francoski kralj Henrik IV. Henrik IV. se je na prestol povzpel po skoraj dveh desetletjih hudih bojev med protestanti (hugenoti) in katoliki, zaradi katerih je v Franciji v tem času vladal pravi kaos. V ostrem spopadu za oblast med tremi pretendenti za prestol (vsem je bilo ime Henrik) je zmagal navarski Henrik, ki je "odstranil" dotedanjega francoskega kralja in vladar grofije Guise. Henriku je oblast uspelo konsolidirati šele po spreobrnitvi v katoliško vero. Kot protestanta ga strogo katoliški Pariz nikoli ne bi priznal. Bourboni so (tudi s pomočjo spretnih porok in političnih spletk) v naslednjih desetletjih postali ena najbolj vplivnih vladarskih družin v Evropi, katerih "lovke" so segale predvsem v Španijo in Italijo.
V Franciji so se Bourboni morali od oblasti začeti poslavljati z izbruhom francoske revolucije, v "krvi" številnih sodobnih predstavnikov plemstva pa so se do danes ohranile sledi bourbonskih prednikov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje