Nova palača takratnega Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ki so ga ustanovili leta 1821, je bila prvo izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas. Med gradnjo nove stavbe sta bili v muzej vključeni tudi velika knjižnica in arhiv Zgodovinskega društva. Nova palača Deželnega muzeja za Kranjsko, imenovana Rudolfinum, je bila v obsežnem parku nedaleč od Uršulinske cerkve in Kongresnega trga, kjer muzej domuje še danes, odprta 2. decembra 1888.

Enonadstropno stavbo s pravokotnim tlorisom in notranjim dvoriščem je v klasičnem novorenesančnem slogu avstro-ogrskih muzejev z deželnim inženirjem J. V. Hraskyjem, ki je zasnoval tudi vso notranjo opremo, med letoma 1883 in 1885 zgradil ljubljanski gradbenik Viljem Treo. V svoj načrt je vključil tudi vhodno avlo in dvoramno glavno stopnišče, ki si ju je v svojem predlogu zamislil dunajski arhitekt Wilhelm Rezori.

Strop prijazne stebriščne vhodne avle sta poslikala znamenita slovenska slikarja brata Šubic. Janez Šubic je zaslužen za poosebitev Kranjske kot pokroviteljice umetnosti in znanosti v osrednjem ovalnem medaljonu, Jurij Šubic pa je v štirih manjših medaljonih naslikal poprsja izjemnih rojakov diplomata Žige Herbersteina iz 16. in zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvasorja iz 17. stoletja, iz prehoda v 19. stoletje pa mecena Žigo Zoisa in pesnika ter zgodovinarja Valentina Vodnika. Jurij Šubic je tudi avtor štirih brhkih ženskih figur, alegorij arheologije, zgodovine, umetnosti in prirodoslovja, naslikanih na pahljačastem stropu glavnega stopnišča, medtem ko je za naslikani novorenesančni ornamentirani okras okrog figur poskrbel ljubljanski slikar Karel Lipovšek.

Na ograjo stopnišča je arhitekt Jože Plečnik med vojnama razmestil osem rokokojskih lesenih kipov muz in Park, ki jih je okrog leta 1760 za graščino Novo Celje na Štajerskem ustvaril graški kipar Vid Königer. V letu osamosvojitve slovenske države, leta 1991, je muzej s prekritjem odprtega dvorišča po načrtih domačega arhitekta Marka Mušiča pridobil novo dvorano za razstave in druge muzejske prireditve, podstreha pa je bila preurejena v delovne prostore zaposlenih. Leta 2006 je bil prenovljeni lapidarij na hodnikih pritličja dopolnjen z zastekljenim zunanjim lapidarijem na muzejskem vrtu.

Praznovanje pomembnega jubileja v Narodnem muzeju je delavno, saj so vse sile usmerili v pripravo odprtja Študijskih zbirk uporabne umetnosti, kar se bo zgodilo v sredo ob 18.00 v stavbi na Maistrovi 1 (vhod s ploščadi Metelkova). Seveda so na obletnico ponosni, hkrati pa se še kako zavedajo skrb vzbujajočega stanja njihove palače, so zapisali v sporočilu za javnost.

A. K.

Vabimo vas na slikovni sprehod po zgodovini domovanja Narodnega muzeja Slovenije: