Kot je znano, je SEM od Kobilarne Lipica januarja prejel pobudo za vpliv kobilarne v register žive kulturne dediščine. Pobuda, ki jo podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot resorno ministrstvo Kobilarne Lipica, je po besedah v. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjana Bizjaka zgodovinskega pomena, saj ne pomeni zgolj promocije in krepitve pomena kobilarne, ampak tudi obvezo, da bo Slovenija ohranjala Kobilarno Lipica za dobrobit celotnega človeštva.

"Zdaj nam je uspelo priti skozi prvo sito, počakati moramo na vpis v register nežive kulturne dediščine na ministrstvu za kulturo. Nam je pa prek tega sita uspelo priti pred Avstrijci in tako smo izpolnili že polovico naših obveznosti," je povedal Bizjak.

V naslednji fazi bo sledila oddaja skupne vloge za vpis vseh lipicanskih kobilarn na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. To bo kot prva storila tista lipicanska kobilarna, ki bo prva dokončala postopek na nacionalni ravni. Ti zdaj hkrati potekajo na Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem.

Kot je dejal Bizjak, predvidevajo, da bodo skupaj z Avstrijo prvi, ki jim bo uspelo priti prek vseh postopkov. Lani so v lipiški kobilarni našteli 10 odstotkov obiskovalcev več kot leto prej, letos pa v upravi napovedujejo 13 odstotkov več obiskovalcev kot lani.

Sloveniji je do zdaj na Unescov seznam svetovne dediščine uspelo uvrstiti Škocjanske jame, ki predstavljajo del svetovne naravne dediščine, kot del svetovne kulturne dediščine pa še idrijski rudnik živega srebra in prazgodovinska kolišča na območju Ljubljanskega barja.