Namenjena je bila predvsem otrokom in mladostnikom iz bošnjaške skupnosti, ki so jim omogočili učenje maternega jezika. Več kot 400 ur pouka je obiskovalo okrog 100 dijakov in dijakinj.

Pri podobnih jezikih je treba poudarjati razlike
Zaradi sorodnosti med slovenskim in bosanskim jezikom je pouk bosanskega jezika potekal tako, da je razred ves čas iskali vzporednice med enim in drugim jezikom - vse to pa zato, da bi otroci začutili, kje je meja med njima. Na ta način jim bo pouk maternega jezika koristil tudi pri njihovem izražanju v slovenščini, saj bodo bolj pozorni na spontano mešanje enega in drugega jezika. To je pri mlajših generacijah Bošnjakov v Sloveniji zelo pogosto in se ne pojavlja samo v govoru, ampak tudi pri pisnem izražanju.

Bošnjaška kulturna zveza Slovenije si že ves čas svojega obstoja prizadeva za uvrstitev pouka bosanskega jezika v učne načrte slovenskih osnovnih in srednjih šol, v obliki izbirnega predmeta za tiste, ki si ga želijo. Država omogoča izvajanje pouka maternih jezikov v slovenskih šolah, zagotavlja prostore za izvajanje tovrstnega pouka, ne zagotavlja in ne financira pa stroškov pedagoškega osebja, ki izvaja sam pouk. Projekt je bil podprt z donacijo Švice v okviru švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Večjezičnost je kapital
Pri Bošnjaški kulturni zvezi Slovenije so prepričani, da bi morali stroške pouka maternih jezikov skupnosti, ki prihajajo iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, kriti iz slovenskega proračuna, saj je pouk namenjen otrokom, katerih starši delajo in plačujejo davke v Sloveniji in so hkrati večinoma tudi slovenski državljani. Ob tem poudarjajo pomen in koristnost žive večjezičnosti v družbi, ki poleg zagotavljanja občutka enakopravnosti manjšinskih skupnosti lahko povečuje tudi konkurenčne prednosti gospodarstva, kulture in znanosti.

Največjo vlogo pri ohranjanju jezika ima družina
Znotraj bošnjaške skupnosti opažajo, povzema vodja projekta Admir Baltić, da starši pogosto skušajo vzgajati svoje otroke v slovenskem jeziku, ki pa ga sami ne obvladajo dovolj dobro. Otroke tako prikrajšajo za znanje maternega jezika, hkrati pa jih ne naučijo dovolj dobre slovenščine. Namesto, da bi ti otroci znali dva jezika, v času vpisa v osnovno šolo ne znajo pravilno govoriti niti slovensko niti bosansko, kar močno vpliva na njihov učni uspeh. Pripadnike skupnosti želi opogumiti tudi, da bi svoje otroke vzgajali v jeziku, ki ga sami najbolje obvladajo - če je to materni jezik, potem naj otroke vzgajajo v maternem jeziku; strah, da bi otrok, ki doma govori bosansko, zato zunaj slabše govoril slovensko, je odveč.

S poukom bosanskega jezika želijo pri Bošnjaški kulturni zvezi Slovenije nadaljevati tudi v prihodnje. Trenutno iščejo načine, kako zagotoviti sredstva, da bi se vsaj del vzpostavljene prakse obdržal tudi naslednje leto.