Drugo
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 14 glasov Ocenite to novico!
Od leta 2010 so arheologi zbrali ogromno materiala, ki ga hranijo in preučujejo v najeti propadajoči hiši v Kranju. Posamezne najdbe sproti predstavljajo na različnih priložnostnih razstavah, tako je tudi zdaj v mestni hiši odprta ena tovrstnih predstavitev. Foto: http://arheoloski-biro.si
       Zaradi napredka v tehnologiji bi lahko prihodnji rodovi arheologov raziskave opravili bolje kot mi. Zato je uspeh že, če nam uspe odvrniti gradbeni poseg od arheološke lokacije.       
 Milan Sagadin
Kranj je najbolj arheološko raziskano mesto v državi. Na sliki so izkopavanja na Prešernovi ulici v Kranju (leta 2003). Foto: Arheološki biro/Aleš Ogorelec
V Kranju je arheologom leta 2009 uspel veliki met: odkrili so 1.500 let star grob z vrsto dragocenih predmetov. Foto: Arheološki biro

Dodaj v

Kranj, starodavni štab vojaške aristokracije

Na območju Kranja arheologi odkrili veliko naselbinskih najdb
13. april 2013 ob 16:12
Kranj - MMC RTV SLO, STA

Ob prenovi ulic starega mestnega jedra Kranja že dve leti in pol potekajo obsežne arheološke raziskave. Te so potrdile, da je bil v zgodnjem srednjem veku Kranj največja naselbina na območju sedanjega slovenskega ozemlja.

Že na prehodu iz 19. v 20. stoletje so v Kranju na območju Lajha odkrili veliko grobišče s številnimi zlatimi najdbami iz časa preseljevanja ljudstev; pomembno je ne samo v slovenskem, ampak v širšem evropskem merilu. Izkopavanja, ki že od oktobra 2010 potekajo v starem mestnem jedru, pa so pokazala tudi sledove bivalnih objektov iz istega časa, opozarja Milan Sagadin iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Skrivnostni leseni predmet
V tokratnih izkopavanjih, ki ji vodi Rafko Urankar, so arheologi med drugim našli velik objekt iz časa selitve germanskih plemen. Gre za lesen objekt, najverjetneje krit s kožo, zato so se ohranili le tipični okopi ter spremljajoči predmeti od keramike in ognjišč do glavnikov.

Kot posebno najdbo pa Sagadin izpostavlja dva izjemna lamelna oklepa in kopje. To priča o tem, da je bila v obdobju preseljevanja ljudstev na območju Kranja nastanjena elita oziroma vojaška aristokracija tistega časa, kar ustreza tudi najdbam na grobišču. "Gre za redko in zelo pomembno najdbo," je izpostavil Sagadin, ki si pred začetkom izkopavanj take najdbe ni mogel obetati.

V starejši železni dobi še več prebivalcev kot danes
Jasno je bilo sicer, da je Kranj prepreden z arheološkimi ostanki. Začetki poselitve stičišča med Kokro in Savo segajo v neolitik, glavna naselitev pa je bila na prehodu iz pozne bronaste v starejšo železno dobo, ko je bil Kranj poseljen na celotnem območju današnjega starega mestnega jedra in širše. Tako je bilo tudi število prebivalcev takrat podobno ali celo večje kot danes.

Več srednjeveških grobov kot drugod v Sloveniji skupaj
V tokratnih izkopavanjih so ob župnijski cerkvi izkopali še dodatnih 532 grobov, večino iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Tako je bilo na tem prostoru odkritih že več kot 1.300 grobov iz tega obdobja, skupaj pa že več kot 3.000. V Kranju je bilo odkritih precej več zgodnjesrednjeveških grobov kot v celotni Sloveniji skupaj. Dejansko se Kranj kaže kot središče slovanske kneževine Carniole in v obdobju zgodnjega srednjega veka je bilo to največje naselje na območju današnje Slovenije, je pojasnil Sagadin.

Kranj je tudi najbolj arheološko raziskano mesto v državi. Zaradi obsežne komunalne prenove so raziskane vse ulice v starem mestnem jedru in tudi nekaj notranjosti hiš. V tem tednu okoli 30 ljudi raziskuje manjše območje na Poštni ulici ob mostu čez Kokro, do konca obsežnega projekta pa je ostalo le še nekaj manjših izkopavanj.

Od leta 2010 so arheologi zbrali ogromno materiala, ki ga hranijo in preučujejo v najeti propadajoči hiši v Kranju. Posamezne najdbe sproti predstavljajo na različnih priložnostnih razstavah, tako je tudi zdaj v mestni hiši odprta ena tovrstnih predstavitev. Ostanke grajenih objektov pa bodo na terenu predvidoma predstavili v tlaku z ustreznimi informacijskimi tablami.

Delček Kranja ostaja še neraziskan
Neraziskani medtem ostajajo vrtovi na zahodnem robu, kjer si prihodnji rodovi arheologov lahko obetajo pomembne najdbe. "Običajno se narobe razume, da se zavzemamo za izkopavanja, vendar je naše osnovno izhodišče, da je izkopavanje uničevanje. Najdbe lahko preselimo v muzej, ampak s tem se prostor vsebinsko prazni. Poleg tega bi zaradi napredka v tehnologiji lahko prihodnji rodovi arheologov bolje opravili raziskave. Naš uspeh je zato, če nam uspe odvrniti gradbeni poseg od arheološke lokacije, ampak žal v takšnih primerih, kot je ta, ne gre drugače," je poudaril Sagadin.

Več fotografij najdete tukaj.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
jazbar
# 14.04.2013 ob 11:15
Dragi Srbohrvati lepo da vas je Barezi postavil na realna tla.
carbon
# 14.04.2013 ob 10:33
Barezi dobra ;)

Je pa res, veliko zgodovine uničimo v službi kapitala.
polzaliva
# 13.04.2013 ob 21:34
Lahko bi dali nekatere stvari datirati. S tem bi se izognili govorjenju neumnosti.
beli golob
# 18.04.2013 ob 10:47
@ barezi:
Glede na to, da sva se pred kratkim časom, že srečala v polemiki okrog zgodovinskih dejstev v primeru Štrigova in tamkajšnji dogotki po drugi svetovni vojni. Na moja vprašanja takrat mi nisi znal odgovoriti, verjetno tudi za to, ker bi bilo potrbno prebrati knjigo Dr, Petra Pavla Klasinca, kjer so zbrani dokumenti in z orginali podkrepljena dejstva. Tebe pa ponovno pozivam, da zaradi resnice za zgoraj navedene trditve navedeš vire, na podlagi katerih stojijo tvoje navedbe. V primeru, da jih podkrepiš z verodostojnim dokumentom, si oseba vredna spoštovanja, v nasprotnem primeru pa zame ostaneš blebetač !
Bartholomaeus
# 14.04.2013 ob 08:05
@barezi: svoja mnenja predstavi na utemeljen znanstven način, torej s citiranjem, kritično oceno virov... in to podvrzi kritiki strokovne javnosti. Si pa po mojem prevelik butl.
4c3s
# 14.04.2013 ob 10:00
Ob takšnih nebulozah o Lazaru Herbeljanskem se pa lahko samo od srca nasmejiš.

Odlično trolanje barezi, odlično :)
barezi
# 14.04.2013 ob 03:51
Sramota da po 22 letih samostojnosti še nisamo zapisali resnice v zgodovinske knjige o tem kdo smo in da smo staroselci, ne pa neki priklateži iza Karpatov. Vsi si lastijo slovensko zgodovino tako Avstrijci, ki so se po letu 1918 ko je razpadla monarhija opredelili kot nemško prebivalstvo, čeprav to večinsko niso, kot tudi Lahi in Srbohrvati edino mi jo skrivamo kot kača noge. Ali veste da so vsi t.i. hrvaški knezi (Ludevit, Branimir, Tomislav...) v resnico slovenski knezi in da je t.i. veliki srbski kosovski borec "car" Lazar Hrebeljanski bil doma iz Koroške.
Kazalo