Umetnik rad išče navdih pri islandski zgodovini in pokrajini; leta 1994 je denimo ustvaril serijo fotografij islandskih mostov. Foto: Søren Svendsen / Nordea
Umetnik rad išče navdih pri islandski zgodovini in pokrajini; leta 1994 je denimo ustvaril serijo fotografij islandskih mostov. Foto: Søren Svendsen / Nordea
48-letni arhitekt živi med Köbenhavnom in Berlinom, kjer ima svoja arhitekturna biroja. Foto: Reuters
Most v Kopenhagnu

Krožni most, ki so ga že slavnostno inavgurirali v köbenhavnski pristaniški četrti Christiansbro, naj bi spominjal na jadrnice: sestavljen je iz petih krožnih platform v različnih velikostih; vsaka od njih ima svoj lasten "jambor", kar je referenca na ladje, ki vsak dan priplujejo v Köbenhavn.

Most je s petimi vrhovi teh jamborov povezan s 110 jeklenimi žicami; rdeče balustrade so opremljene z LED-lučmi, ki so programirane tako, da se bodo vklapljale in izklapljale z mestno osvetljavo.

Gradnjo mostu je naročila in z 12 milijoni dolarjev financirala danska fundacija Nordea-fonden. Ker se konstrukcija, ki je dolga približno 40 metrov, pne čez osrednji kanal v pristanišču Christianshavn, je osrednji del narejen tako, da se lahko odpre in skozi spusti mimo namenjene ladje.

Skakanje po simboličnih ladijskih krovih
"Eden glavnih virov navdiha je bilo zame otroštvo na Islandiji, kjer sem preživel ogromno časa v pristanišču Hafnarfjördur
(blizu Reykjavika, op. n.), saj je bil moj oče mornar," je pojasnil Eliasson. "Včasih se je v njem gnetlo toliko ribiških čolnov, da se je zdelo, da bi lahko prečkal zaliv s skakanjem z enega krova na drugega, in vsak čoln je bil drugačen." Cikcakasti dizajn mostu pešce prisili, da upočasnijo tempo in tako "spremenijo fokus". "To je poziv k renegociaciji javnega prostora."

Eliasson, ki je bil leta 1967 rojen ravno v Köbenhavnu, slovi po svojih svetlobnih in ambientalnih instalacijah. Globalno je denimo precej znan po svojem projektu The New York City Waterfalls: leta 2008 je ob obali Manhattana in Brooklyna postavil štiri umetne slapove. Še pred tem je leta 2003 v londonsko galerijo Tate pripeljal vreme: za The Weather Project je sonce in nebo poustvaril z ogromnimi lučmi, ogledali in meglico.

Mesto kolesarjev
Cirkelbroen naj bi vsak dan prečkalo kakih pet tisoč pešcev in predvsem kolesarjev. Fundacija Nordea je njegovo upravljanje že predala mestu: "To je veliko več kot samo most ali umetnina. Dobili smo novo prizorišče, opazovalno točko v zalivu."

Most v Kopenhagnu