V Sloveniji Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD) zaznamujemo od leta 1991. Jelka Pirkovič je generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) od avgusta 2009, kot strokovnjakinja pa je sodelovala pri številnih projektih Sveta Evrope na področju varstva kulturne dediščine.

Slovenija med prvimi pri kulturni pobudi
Nastanek DEKD sega v leto 1984, do danes pa predstavljajo orodje za uresničevanje tako imenovane Faro konvencije, ki izhaja iz prepričanja, da kulturna dediščina predstavlja vire, na podlagi katerih lahko razvijamo dialog, demokratično razpravo in odprtost med kulturami.

"Slovenski DEKD so se razvijali skupaj z evropskimi. Pobudi smo se pridružili med prvimi, in sicer v letu 1991 z odprtjem protokolarnih objektov na Brdu pri Kranju. V letu 1992, ki ga je Svet Evrope posvetil baročni umetnosti, smo naredili baročne poti po Sloveniji, za osrednje sporočilno sredstvo pa izbrali publikacijo in jo prevedli v več evropskih jezikov," je o vlogi Slovenije pri tem evropskem projektu povedala Pirkovičeva. Povedala je tudi, da so z leti ugotovili, da je pri takšnih projektih potrebna zadostna podpora medijev. Od začetnih skromnih odzivov obiskovalcev so na septembrskih prireditvah v letu 1998 našteli že 10 tisoč, v letu 2008 pa več kot 25 tisoč obiskovalcev.

Tema Dni evropske kulturne dediščine je vsako leto drugačna. V preteklosti so bili slovenski DEKD posvečeni Plečniku, Trubarju, gradovom, zadnjih nekaj let pa se pri izboru teme naslanjajo na splošno evropsko leto. "Leta 2009 smo gostili drugi evropski forum o kulturni dediščini in to leto je bilo v EU-ju posvečeno ustvarjalnosti in inovativnosti. Temu je sledila tema foruma, zato smo tudi naše DEKD uglasili nanjo. Naslednje leto, ko je v Evropi že nastopila recesija, nam je prav tako evropsko leto dalo zamisel za temo naših DEKD, in sicer Dediščina in pomanjkanje. Lani, v evropskem letu prostovoljstva, smo se poklonili našim prostovoljcem, ki že vsa leta nosijo velik del programa DEKD, letos pa z Izkušnjo dediščine po svoje zaznamujemo evropsko leto aktivnega staranja in sodelovanja med generacijami,” o temah zadnjih nekaj DEKD razlaga Jelka Pirkovič.

Še vedno premalo čezmejnih projektov
Cilj Dni evropske kulturne dediščine akcije je vzbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine, s katero v Evropi - predvsem na področju povezovanja skupne evropske dediščine - še niso popolnoma zadovoljni. "V letu 2006 je organizacija Europa Nostra pripravila študijo o uveljavljanju evropske dimenzije med sodelujočimi državami. Čezmejnih projektov je še vedno premalo, da bi lahko govorili o udejanjanju slogana Evropa, skupna dediščina."

Zato sta po besedah Prikovičeve Svet Evrope in Evropska komisija razširila politične cilje evropske razsežnosti dnevov: krepiti zavest o kulturnem bogastvu in raznolikosti, ustvarjati dobro ozračje za medkulturni dialog in spoštovanje bogatega mozaika evropskih kultur, bojevati se proti rasizmu, ksenofobiji, spodbujati toleranco in medsebojno pripadnost med Evropejci, informirati javnost in politične oblasti o novih nevarnostih, ki pretijo dediščini in o potrebi po njeni zaščiti, ter spodbujati k odzivom na socialne, politične in gospodarske izzive.