Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih je opozoril na negotovo prihodnost kulture in željah strank po ukinitvi ministrstva za kulturo. Foto: MMC RTV SLO
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih je opozoril na negotovo prihodnost kulture in željah strank po ukinitvi ministrstva za kulturo. Foto: MMC RTV SLO
Tone Peršak
Podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak in član vseh treh danes zastopanih društev je ugotavljal, da stranke v programih nimajo nikakršne vizije za kulturno področje v spremenjenem svetu. Foto: MMC RTV SLO
Alenka Pirjevec
Predsednica ZDUS-a Alenka Pirjevec je opozorila, da so na portalu slovenskega gledališča Si.gledal objavili osem vprašanj, ki se nanašajo na področje kulture in umetnosti. Odgovore so dobili le na štiri vprašanja, pa še ti so bili zelo splošni. Kulturo vsi ocenjujejo kot pomembno, pa vendar večina strank podpira ukinitev oziroma pripojitev kulturnega h kakšnemu drugemu ministrstvu. V strankah omenjajo, da bi se kultura združila s področjem šolstva ali celo turizma, je pojasnila. Foto: MMC RTV SLO

Predsednik DSP-ja Milan Jesih, predsednica Združenja dramskih umetnikov Alenka Pirjevec in podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak so se strinjali, da ima kultura poseben pomen in da je eno redkih področij, na katerem smo znotraj Evropske unije samostojni, zato mora zanj poskrbeti tudi država. Zato so odločno proti ukinitvi ali krčenju ministrstva za kulturo.

"Zoprna zadeva" prihodnosti kulture
Milan Jesih
je na tiskovni konferenci v prostorih pisateljskega društva najprej opomnil, da je to pred dnevi ravno dobilo Trubarjevo priznanje, ki jih podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica posameznikom ali pravnim osebam za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Potem je besedo o "zoprni zadevi", zaradi katere so sklicali konferenco, prepustil podpredsedniku PEN-a. Peršak se sicer ne čudi, da kulture ni omenjene v volilni kampanji, skrbi pa ga, ker ji stranke niti v programih ne namenjajo posebne, ponekod celo nobene pozornosti. V programih je omenjenih nekaj fraz o pomenu kulture, o njeni pretekli državotvorni vlogi in o velikih, že izvedenih projektih. Nikjer pa ni zaslediti novega razmisleka o kulturi, ki ga zahtevajo okoliščine današnjega časa. Nobena izmed strank tudi ne uvršča kulture med svoje prednostne naloge.

Kultura, zgolj "podpoglavje" šolstva ali turizma?
Alenka Pirjevec
je povedala, da so v Združenju dramskih umetnikov Slovenije strankam poslali osem vprašanj o kulturnem področju in dobili malo odgovorov, pa še ti so bili splošni. Večina strank je bila za ukinitev ali pripojitev kulturnega ministrstva kateremu izmed drugih ali novih skupnih. (V strankah omenjajo, da bi se kultura združila s področjem šolstva ali celo turizma!) Povedala je še, da si želijo boljšega ministrstva, kjer bi imeli predstavniki strokovnih društev več aktivne možnosti sodelovanja in tudi oseben dostop do ministrstva.

Pisatelji bodo "izstavili račun" za svoje zasluge
Predsednik DSP-ja Milan Jesih je dejal, da ukinitev ministrstva za kulturo postavlja na laž vse besede, ki so bile izrečene pisateljem za njihove zasluge ob osamosvojitvi Slovenije. "Takrat pisatelji nismo izstavili računa, ga bomo pa zdaj," je sklenil.
Ne strinja se z združitvijo z, denimo, šolskim ministrstvom. "Literatura se v šoli ni nikoli dobro počutila," je razložil Jesih in dodal, da je čas, da kulturniki glede ukinitve ministrstva jasno povejo: "No pasaran! To se ne bo zgodilo!"

Specifičen ustroj kulturnega ministrstva
Sama namera o ukinitvi ministrstva za kulturo se po Peršakovih besedah na prvi pogled niti ne zdi pomembna, vendar ima velik simbolen in eksistencialen pomen. Obenem ministrstvo za kulturo deluje drugače kot druga ministrstva, saj ne deluje na sistemski ravni, temveč se ukvarja z zelo konkretnimi zadevami. "Minister za kulturo praktično odloča o vsakem umetniku posebej," je poudaril.

Podobnega mnenja so bili znani slovenski pisatelji, ki so se udeležili konference. "Čas je, da nehamo molčati in se začnemo oglašati," je svoje razmišljanje o zanemarjenju kulture sklenil pisatelj Slavko Pregl, od leta 2009 tudi direktor Javne agencije za knjigo. Pisatelj Vlado Žabot je opozoril, da ima znotraj EU-ja samo kultura avtonomijo in da ni združljiva z drugimi ministrstvi, njegov stanovski kolega Veno Taufer pa je povedal, da so nekoč kulturno ministrstvo že želeli ukiniti, pa se to ni zgodilo.

Ob koncu je Tone Peršak povedano povzel z besedami, da pri izjavi kulturnikov ne gre zgolj za protest proti ukinitvi kulturnega ministrstva, ki ima tudi močan simbolni pomen, temveč tudi za to, da očitno politiki kulture nimajo za prednostno področje, pa čeprav je to edino, na katerem smo Slovenci res samostojni.