Gre za zasilno imenovanega Mojstra modrega džinsa, čigar dela so trenutno na ogled v newyorški galeriji Didiera Aarona. Umetnostni zgodovinarji so neznanega italijanskega mojstra iz 17. stoletja poimenovali po lajtmotivu njegovih del, to so draperije, ki močno spominjajo na modri džins.
Čeprav džins pogosto povezujemo z ameriško, njegovo ime pravzaprav izhaja s stare celine, in sicer iz francoskih besed 'bleu de Gênes' (genovska modra; v Genovi so namreč hlače iz tega materiala nosili mornarji), sopomenka v angleškem jeziku denim, pa naj bi bila izpeljanka prav tako s francoskim okoljem povezanih besed 'de Nimes', torej gre za navezavo na provansalsko mesto Nimes.
Neverjetna pozornost za detajl oblačil revežev
Slike omenjenega mojstra, ki so ga septembra lani predstavljali v Parizu, upodabljajo predvsem žanrske prizore revnejših slojev, ki pogosto nosijo prav modro blago. V tega je odeta tudi Kmetica, ki šiva ob zibelki s spečim otrokom. "Na slikah opazimo posebno pozornost namenjeno detajlu draperij. Da bi slikarji upodobili revne ljudi s takšno pozornostjo za detajl, je bilo zelo redko," pojasnjuje kuratorka Gerlinde Gruber iz Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju, ki je pomagala pri atribuciji slik. Zato preseneča, da najdemo modri džins na vseh mojstru pripisanih slikah, razen ene, še pojasnjuje Gruberjeva.
Drugi detajli slik, kakršna je na primer ruta na delu Ženska šiva, je strokovnjakom omogočila, da so locirali slikarjevo delovanje v severno Italijo, nekje v okolici Benetk.
Da je lažje slediti oblačilni kulturi višjih slojev, je razumljivo, saj so za dragocene obleke bolj skrbeli in so imele te posledično več možnosti za ohranitev v naslednjih stoletjih, kot oblačila revnejših slojev, ki so obleke nosili, dokler so se jih le oklepale, in hodili v čevljih, dokler niso povsem razpadli.
Ohranjene so skromne pisne omembe blaga iz sredine 17. stoletja. Po besedah Gruberjeve gre za zapise angleškega krojača, ki pravi, da je blago prišlo iz Genova, kjer je tudi treba iskati izvor džinsa. Zanimiva je še ena sled, namreč modra barva materiala naj bi bila naslikana z enakim pigmentom, kakršnega so pozneje uporabljali za obarvanje džinsa.
Nekoč oblačilo revežev, danes ga nosijo vsi
Očitno je treba zgodovino džinsa, ki ga danes le redki pogrešijo v omari, pisati na novo, vsekakor pa gre še za enega izmed tistih značilnih ironičnih zasukov zgodovine, ko je nekoč oblačilo revežev nekaj stoletij pozneje postalo nepopisno priljubljeno, tiste najbolj dragocene kose pa si lahko le redki privoščijo.