Pisal pesmi, povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi. Z bogato razgledanostjo po svetovni književnosti in pripovednim talentom je pisati začel kot 22-letni semeniščnik. Ko je služboval na Koroškem, je snov svojih literarnih del začel zajemati iz kmečkega in domačijskega življenja, ki ga je prevevalo značilno koroško domoljubje v času plebiscita. Foto: Arhiv NUK
Pisal pesmi, povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi. Z bogato razgledanostjo po svetovni književnosti in pripovednim talentom je pisati začel kot 22-letni semeniščnik. Ko je služboval na Koroškem, je snov svojih literarnih del začel zajemati iz kmečkega in domačijskega življenja, ki ga je prevevalo značilno koroško domoljubje v času plebiscita. Foto: Arhiv NUK
Lastnoročno pisateljevo posvetilo s podpisom v njegovi knjigi Izbrano delo IV. Foto: Wikipedija

Ob letošnjih okroglih obletnicah bodo v Slovenj Gradcu in okolici, kjer je Meško živel in delal, vse leto potekale spominske slovesnosti.
Meško se je rodil 28. oktobra 1874 v Zgornjih Ključarovcih pri Ormožu v kmečki družini. Leta 1898 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan in pozneje župnik je služboval v različnih krajih, na slovenskem Koroškem najprej dve leti v Šentanelu, leta 1921 pa je v upravljanje dobil župnijo pri sv. Roku na Selah, kjer je ostal vse do svoje smrti 11. januarja 1964. Na pokopališču ob cerkvi sv. Roka je tudi pokopan.
Pisal je pesmi, povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi, s svojim bogatim in raznolikim opusom pa je vplival na pisatelje, kot so bili Miško Kranjec, Anton Ingolič in Prežihov Voranc.
Pisati je začel kot 22-letni semeniščnik. Ko je služboval na Koroškem ob Klopinjskem jezeru, se je njegovo pero umaknilo neusmiljenemu žigosanju urbanega miljeja. Snov svojih pripovedi je začel zajemati iz kmečkega in domačijskega življenja, ki ga je prevevalo značilno koroško domoljubje v času plebiscita, so zapisali v Knjižnici Ksaverja Meška.
Spominska soba v Koroškem pokrajinskem muzeju
Leta 1924 ga je slovenjgraški mestni svet razglasil za častnega občana mesta Slovenj Gradec, mestna čitalnica pa za častnega člana. V središču Slovenj Gradca so leta 1930 preimenovali Cerkveno ulico v Meškovo ulico, mestna knjižnica pa je leta 1974 splošnemu imenu dodala še njegovo ime – Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Leta 1984 je kipar Rade Nikolič izdelal Meškov doprsni kip, ki so ga ob 120-letnici njegovega rojstva in 30-letnici smrti postavili pred cerkvijo sv. Duha v Slovenj Gradcu.
V prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu je urejena spominska soba, v kateri so ohranjeni nekateri njegovi osebni predmeti, del njegove knjižnice in primeri objav njegovih leposlovnih del Na Poljani, Kam plovemo, Ob tihih večerih, Mladim srcem in drugo.
Pohodniška pot, ki jo je Meško pogosto prehodil
Na območju Sel in Vrh pa je označena Meškova pohodniška pot, ki poteka od cerkve sv. Roka do cerkve sv. Neže po poteh, ki jih je Meško kot duhovnik sam velikokrat prehodil. Na Selah že skoraj petdeset let deluje tudi moški pevski zbor, ki si je nadel ime po Mešku.
Spominske slovesnosti vse leto
Ob letošnjih okroglih obletnicah bodo v Slovenj Gradcu in okolici vse leto potekale spominske slovesnosti. Župnijski urad Slovenj Gradec med drugim drevi in v nedeljo na Selah pripravlja duhovno obnovo za župnijske poklice in spominsko sveto mašo.
Naslednjo soboto, 18. januarja, bo na Selah tradicionalni nočni pohod po Meškovi poti v organizaciji Turističnega društva Murn, spomin na Meška bodo obudili tudi ob prazniku vaške skupnosti Sele-Vrhe v nedeljo, 19. januarja, je sporočila vodja slovenjgraške turistične pisarne Marija Lah.
Februarju bo spominska slovesnost tudi v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, jeseni pa bodo obletnico rojstva posebej proslavili še v Knjižnici Ksaverja Meška, ki od leta 1974 nosi Meškovo ime.