Vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine ne pomeni zgolj promocije Kobilarne Lipica, ampak tudi obvezo, da jo bo Slovenija ohranjala za dobrobit vsega človeštva. Foto: Srdjan Živulović/BOBO
Vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine ne pomeni zgolj promocije Kobilarne Lipica, ampak tudi obvezo, da jo bo Slovenija ohranjala za dobrobit vsega človeštva. Foto: Srdjan Živulović/BOBO
Kobilarna Lipica
"Prepričani smo, da bodo priznani mednarodni strokovnjaki za kulturno dediščino prepoznali pomen dediščine Kobilarne Lipica kot izvorne kobilarne lipicanske pasme konj s tradicijo od leta 1580," meni strokovni vodja kobilarne Janez Rus. Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Boštjan Bizjak, v. d. direktorja kobilarne, pričakuje, da bo pobuda na državni ravni ugodno rešena z enotno podporo politike, ustanov in civilne družbe. "Storili bomo vse, da bo Kobilarna Lipica postala četrta slovenska znamenitost, vpisana na prestižni seznam," je ob tem poudaril Bizjak.

Pobudo je podal skupaj s strokovnim vodjem kobilarne Janezom Rusom, v Kobilarni Lipica pa menijo, da gre za zgodovinski korak pri ohranjanju in promociji Kobilarne Lipica kot izvorne kobilarne lipicanske pasme konj in izjemnega kulturnega spomenika.

Z vpisom na seznam pride tudi obveza
Bizjak je ob tem izpostavil, da je pobuda na državni ravni "temelj za skupni vpis vseh evropskih lipicanskih kobilarn na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, zato je izjemnega pomena tudi z vidika utrjevanja vloge Kobilarne Lipica v krogu evropskih lipicanskih kobilarn".

Vpis namreč ne pomeni zgolj promocije Kobilarne Lipica, ampak tudi obvezo, da jo bo Slovenija ohranjala za dobrobit vsega človeštva. Ob tem je poudaril, da želijo še naprej zagotavljati optimalne pogoje za vzrejo konj lipicanske pasme na najvišji strokovni ravni in omogočiti dostop do njene izjemne dediščine najširšemu krogu zainteresirane javnosti.

Kako poteka nadaljnji postopek?
Slovenski etnografski muzej bo pobudo obravnaval v vlogi slovenskega državnega organa za Unesco. Temu bo sledila druga faza postopka za vpis na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, v kateri bodo pobudo obravnavali na sedežu organizacije Unesco v Parizu.

Vpis Kobilarne Lipica je toliko pomembnejši, saj gre za morda prvi slovenski vpis nesnovne dediščin; Sloveniji je doslej na Unescov seznam svetovne dediščine uspelo uvrstiti Škocjanske jame, ki predstavljajo del svetovne naravne dediščine, kot del svetovne kulturne dediščine pa še idrijski rudnik živega srebra in prazgodovinska kolišča na območju Ljubljanskega barja.

"Prepričani smo, da bodo priznani mednarodni strokovnjaki za kulturno dediščino prepoznali pomen dediščine Kobilarne Lipica kot izvorne kobilarne lipicanske pasme konj s tradicijo od leta 1580," je optimistično zaključil strokovni vodja kobilarne Rus.

Lipica začenja pot na Unescov seznam
Lipica začenja pot na Unescov seznam