Kandidaturo je Ljubljana predstavila dan pred iztekom razpisa ministrstva za kulturo za izbor mesta za naslov Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2012. Ljubljanski župan Zoran Janković je ob predstavitvi programa med drugim poudaril, da je do zdaj prestolnico gostilo 15 evropskih glavnih mest, zato pričakuje, da bo v Sloveniji to vlogo prevzela Ljubljana.

Program je v pismu, s katerim je župan pospremil kandidaturo, označil kot premišljen, realen in izvedljiv ter dodal, da se niti za hip ne odreka sanjam o tem, da je s skupnimi močmi mogoče doseči tesnejši dialog med ustvarjalci in uporabniki, še pogumnejše posege v urbano mestno tkivo in še odgovornejše ravnanje z naravnimi okoljem.

Skladno s strateškimi razvojnimi projekti mesta
Program Ljubljane za naslov EPK je sestavila strokovna ekipa, ki jo je vodila Nevenka Koprivšek, kot pojasnjuje podžupan Janez Koželj, pa se njegova vsebina tesno navezuje na strateške razvojne projekte mesta ter urbanistično, socialno, kulturno in okoljsko problematiko Ljubljane. Kot še poudarja, ima v programu kultura pomen vloge orodja, ki naj prispeva k hitrejšemu razvoju mesta.

Ljubljana kot mesto kulture
Koželj vidi Ljubljano kot mesto kulture, vendar ne tudi kot kulturno mesto, vsaj kar zadeva kakovostno okolje, arhitekturo javnega prostora in prostore, namenjenih umetnosti.
V okviru projekta EPK so si zadali za cilj kultivirati prebivalce in obiskovalce Ljubljane z razvojem javne infrastrukture. Ljubljana naj bi se tako nahajala pred velikimi razvojnimi projekti, ki naj bi prinesli rešitve na ključna vprašanja mesta, vprašanja okolijske krize, prometne krize ter propadanja in izumiranja starega mesta. V okviru projekta so si zamislili tudi več novih objektov in prenovo starih, s čimer želijo kultivirati tudi mestno podobo in razširiti prostor kulture.

Ob sestavljanju programa so imeli v mislih, da potrebuje Ljubljana strateški razvojni dokument. Načelnica oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost mestne občine Ljubljana (MOL) Jerneja Batič vidi pripravo EPK kot veliko priložnost in hkrati kot zelo zahteven projekt.

Ljubljana v dialogu
Osnovno vodilo, ki povezuje program, je Ljubljana v dialogu, z njim pa želijo potegniti rdečo nit med tremi programskimi osmi - Ustvarjalno mesto, Urbana regeneracija in Uravnotežen razvoj. Prva zaznamuje bogato mrežo festivalov in praznovanj, v drugo so vključili ureditev zanemarjenih mestnih predelov, ki bi jih napolnili s kreativnimi vsebinami, tretja pa je usmerjena v povezovanje mesta z zelenim zaledjem, z Barjem.

Strokovno ekipo so sestavljali še Jana Kolar, Tomaž Brate in Maja Simoneti, Nevenka Koprivšek pa je pripravo EPK označila kot izziv in priložnost, da se Ljubljana iz "malo zaspanega, starodobnega, prijaznega srednjeevropskega mesteca" spremeni v "živo, živahno dinamično, sodobno mesto".

Nove pridobitve tudi po 2012
Številne nove pridobitve bi Ljubljančanom ostale tudi po letu 2012, med temi pa naj bi bila nova umetniška četrt s središčem v prostorih nekdanje tovarne Rog, nov multimedijski center na Barju, nove plovne in kolesarske poti ter pešpoti, oživljena promenada med Gradom in Tivolijem, posodobljen javni mestni promet ter nekateri obnovljeni projekti kulturne dediščine.

Glede na to, da Ljubljana resno računa na zmago, so terminski in finančni načrti za ustanovitev javnega zavoda Ljubljana 2012 pripravljeni že v začetku leta 2008. Predračun za neposredne programske in projektne naloge EPK 2012 predvideva 42 milijonov evrov. V uresničitev raznih projektov, ki naj bi prav tako prispevali k celoviti organizaciji evropske prestolnice kulture (nov potniški center, ureditev mestnih vpadnic in gradnja večnamenske dvorane ter stadiona), pa naj bi investirali več kot 800 milijonov evrov.